VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Dostopnost do imunoonkoloških zdravil v izbranih evropskih državah = Access to immuno-oncology medicines in selected European countries : magistrska naloga
    Kelher, Rok, farmacevt
    Imunoonkološka zdravila predstavljajo nov inovativen način zdravljenja, ki dinamično modulira in stimulira imunski sistem, tako da napade rakave celice. Takšen način zdravljenja se je izkazal kot ... učinkovit pri podaljšanju časa preživetja bolnikov. Njihova glavna slabost so visoke cene, kar predstavlja izziv umeščanja v zdravstveni sistem in s tem njihovo dostopnost do bolnikov. Namen naše naloge je ovrednotiti dostopnost bolnikov do registriranih imunoonkoloških zdravil v Sloveniji in izbranih evropskih državah med januarjem 2008 in decembrom 2019. Med izbrane države smo vključili Združeno kraljestvo, Nemčijo, Francijo, Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo, Poljsko in Češko. Dostopnost smo ovrednotili s številom zdravil, kakšen je bil čas od njihove registracije pri EMA do njihove prve uporabe, kakšna je bila njihova poraba v prvem letu po dostopu na trg ter kakšni so bili izdatki za ta zdravila. Podatkovna baza o zdravilih, registriranih po centralnem postopku in njihovih indikacij je bila osnovana na podlagi podatkov pridobljenih s spletne strani EMA. Podatke o prodaji in porabi smo pridobili v podatkovni bazi MIDAS Quantum Monthly Sales Data, IQVIA. V širši nabor smo izbrali vsa onkološka biološka zdravila, v ožji pa izključno imunoonkološka, na katera smo se osredotočili. Ugotovili smo, da obstajajo velike razlike med samimi državami, kar izhaja iz različnih sistemov umeščanja zdravil in same kupne moči države. Največ imunoonkoloških zdravil v uporabi smo našli v Nemčiji s 16, Združenem kraljestvu 16 in Avstriji s 15 zdravili. Slovenija jih ima na voljo 11. Bolgarija jih ima najmanj, 7 zdravil. Te države imajo tudi najhitrejši čas do prve porabe v mediani, kot smo opazili pri Združenem kraljestvu 1 mesec, Nemčiji 2 meseca in Avstriji 2 meseca. Slovenija je imela opaženo mediano 9,5 mesecev. Najdaljšo vrednost mediane je imela Bolgarija, 23 mesecev. Z izjemo Združenega kraljestva je bila poraba zdravil največja v zahodnoevropskih državah. Francija je imela v prvem letu po dostopu porabo 0,770 standardne enote na novo obolelega, Avstrija 0,701 standardne enote ter Nemčija 0,444 enote. Slovenija je imela v primerjavi veliko porabo z 0,383 standardne enote. Najnižjo porabo smo zasledili v Romuniji z 0,05 standardne enote. Največjo prodajo na debelo v letu 2018 smo zasledili v Avstriji s 3820 EUR na novo obolelega, v Franciji s 1921 EUR, Nemčiji s 1908 EUR. Najnižjo prodajo je imela Poljska s 418 EUR. Slovenija je imela vrednost prodaje na debelo 844 EUR na novo obolelega. Relativno razmerje prodaje na standardno enoto je bilo največje v Avstriji z 1,38 v primerjavi z Nemčijo, 1,35 za Češko in 1,31 za Poljsko. Najmanjše razmerje je imela Slovenija z 0,8. Slovenija po času do prve porabe imunoonkoloških zdravil sodi bližje k vzhodnoevropskim državam, po porabi zdravil in sredstev pa sodi k zahodnoevropskim državam.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [R. Kelher], 2021
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 65458179

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za farmacijo, Ljubljana Ljubljana FFALJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico