VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Vezljivost in raba glagolov čustev v slovenskem in ruskem jeziku
    Klajnšek, Nastja
    V magistrskem delu sem raziskovala razlike med vezljivostjo in rabo glagolov čustev v slovenskem in ruskem jeziku, predvsem z vidika razlik v pomenu in različni izbiri udeležencev. Vezljivost je del ... skladnje, katere pogoj je konkreten predmetni udeleženec in konkretna pomenskost glagolov. Za najtipičnejše nosilce vezljivosti veljajo glagoli, čeprav je to lastnost tudi izglagolskih in izpridevniških samostalnikov ter pridevnikov, pri čemer slednji označujejo različna stanjska lastnostna razmerja. Slednje sem zabeležila tudi pri rabi glagolov čustev, in sicer pri povedkovnikih tipa biti ponosen, biti jezen, biti žalosten, biti sram ... Povedkovniki so lahko prvotni ali drugotni, njihova lastnost pa je, da izražajo stanje ali lastnost in izražajo različna razmerja oziroma odnose. Pridevniki kot povedkovniki so najštevilčnejši, kar potrjuje tudi njihov tipični pridevniški pomen stanja, pri čemer izrazito prevladuje tožilniška vezava. V zadnjih letih se je področje jezikoslovja precej povezalo tudi s sodobno psihologijo, in sicer s področjem čustvenega raziskovanja. S kognitivnega vidika je to področje raziskovala Agnieszka Bedkowska-Kopczyk. Pri primerjavi med slovenskim in ruskim jezikom sem ugotovila, da večinoma prihaja do razlik v vezljivosti zaradi različnih pomenskih variant ali različnih predmetnih udeležencev.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [N. Klajnšek], 2018
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 67171938

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana Ljubljana FFLJ v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...