VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Leopold Volkmer - začetnik posvetnega pesništva na slovenskem Štajerskem
    Potrata, Majda
    Leopold Volkmer (1741-1816) je bil po pričevanju svojih sodobnikov in učencev priznan pridigar, prevajalec in avtor cerkvenih pesmi, katehetičnih in drugih obrednih besedil ter posvetni pesnik, še ... posebej pa je slovel kot učitelj in vzgojitelj. Ohranjena so tudi pričevanja o skrbno urejeni zbirki verskih, leposlovnih, zgodovinskih, naravoslovnih, potopisnih in pravnih knjig ter velikih zemljevidih. Obsega in vsebine Volkmerjevega dela ni mogoče natančno določiti, ker se je do danes ohranilo le deset rokopisov različnega obsega, in sicer dve pridigi in dva osnutka za pridigo, prepis nemške pesmi v gotici, dve cerkveni pesmarici in prvi del zbirke posvetnih pesmi Zmes za pevca, med tiski pa so prevod predpisane cerkvene pesmarice, dvojezična mašna pesem, Te Deum in Hvala kmetičkega stana ino tobačje trave (1807), s katero je Volkmer utrl pot posvetni verzifikaciji tudi na slovensko Štajersko. Razmeroma skromen delež natisnjenega v primerjavi s tistim, kar je ostalo v rokopisu, daje misliti o omejenih možnostih za pisno razširjanje Volkmerjevih pesmi. Vendar so njegove, predvsem petju namenjene pesmi, vseeno našle pot med ljudi, ker so jih s predpisi razširjali duhovniki in redki učitelji. Predpisi so pogosto povezani z natisom, tako da so izobraženi prepisovalci poskrbeli za pisno, ljudstvo pa za ustno izročilo. Dokazov za neposreden vpliv osrednje slovenske literarne dejavnosti na Volkmerja sicer ni, vendar se je tako kot večina slovenskih razsvetljencev šolal pri jezuitih in zato rasel iz podobnih poetoloških nazorov kot oni. Kljub izraziti pragmatičnosti v odnosu do poezije je pojmoval pesem tudi kot govorico srca, zato je razsvetljenskim idejam o osrečujočem altruističnem delu, o razumnem obvladovanju senzualnosti, o smotrni urejenosti sveta, postavljanju pridnosti, delavnosti nad talent ter sposobnosti za opazovanje naravnega in delovnega okolja, za sodoživljanje socialnih in moralnih stisk kmečkega človeka dodal še predromantične prvine. Na Volkmerjevo delo moramo gledati iz specifičnih zgodovinskih razmer, v katerih se je z odločitvijo za pokrajinski knjižni jezik uprl prodirajoči germanizaciji in tudi kajkavizaciji severovzhodne Slovenije, čeprav je njegovo pokrajinsko zaznamovanost kasneje razvoj zavrnil
    Vir: Volkmerjev zbornik : referati s simpozija v Destrniku (Str. 9-27)
    Vrsta gradiva - prispevek na konferenci
    Leto - 1998
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 6890248

Vnos na polico