VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
-
Vpliv prevodnih struktur na tok in prenos snovi v kraško-razpoklinskih vodonosnikih : doktorska disertacija = influences of transmissive structures on flow and transport in karstic and fractured aquifers : ph.d. thesisVerbovšek, TimotejV disertaciji sem obravnaval vplive prevodnih struktur na tok in prenos snovi v kraško-razpoklinskih vodonosnikih. Različne vplive na izdatnost dolomitnih vodonosnikov, zveze med hidravličnimi ... parametri v teh vodonosnikih ter fraktalne analize porazdelitev dolžin jam v Sloveniji sem obravnaval v že objavljenih raziskavah, na katere sem se navezal tudi v svojih analizah v disertaciji. Izdelal sem hidrogeolosko in geokemično bazo podatkov za 397 vrtin in vodnjakov, izvrtanih v dolomitne in apnenčaste vodonosnike v Sloveniji. Ker trenutno uveljavljene metode za analizo kraško-razpoklinskih vodonosnikov niso primerne, sem svojo raziskavo posvetil predvsem tej problematiki. V disertaciji sem zato postavil hipotezo, da lahko lastnosti vodonosnikov natančneje določimo s fraktalnimi metodami in geokemičnimi analizami vode pri črpalnih poizkusih. Ob primerjavi fraktalnih metod, ki ustrezno opisujejo tok v kraško-razpoklinskih vodonosnikih, z uveljavljenimi metodami za vodonosnike z medzrnsko poroznostjo, sem ugotovil, da je pri prilagajanju modelov po slednjih metodah napaka bistveno večja. S fraktalno Barkerjevo metodo, ki upošteva tudi dvojno poroznost, sem nato določil tudi fraktalno dimenzijo toka, dodatni parameter, ki opisuje geometrijsko razširjanje toka po prevodnih strukturah in predstavlja merilo povezanosti razpok v prostoru. Dimenzija toka v veliki večini primerov ni enaka 2,00, kot predvidevajo klasični modeli, temveč je normalno porazdeljena okoli vrednosti 2,16. Večina (74 %) vrednosti je visjih od 2,00 in le 8 % podatkov ima dimenzijo, ki ustreza vrednosti 2,00 0,05. Tok proti vodnjakom je torej v glavnem radialno-sferičen in ne radialen. Prevodne strukture (mreže razpok in tudi kraški kanali) torej omogočajo razširjanje toka in s tem tudi prenosa snovi ne le radialno okoli vrtin, temveč tudi v tretjo dimenzijo. Dimenzija toka se razlikuje v posameznih vodonosnikih, ločenih po starostno-litoloških značilnostih in je neodvisna od omočene debeline vodonosnika. Z omenjeno ustrezno metodo sem določil koeficiente prepustnosti razpok in matriksa ter ugotovil, da so vrednosti v razpokah višje kot v matriksu. Podobno se koeficienti specifiènega elastičnega uskladisčenja razpok in matriksa statistično ločijo med seboj, višje vrednosti pa so značilne za matriks. Podobno kot dimenzije toka se tudi vrednosti teh koeficientov razlikujejo glede na tip vodonosnikov, dimenzija toka pa ni odvisna od koeficientov prepustnosti razpok. Z geokemičnim inverznim modeliranjem sem določil predvidene količine mineralov, ki se morajo raztopiti, da voda doseže ustrezno sestavo, obenem pa sem simuliral sestavo vod v čistih dolomitih. Ugotovil sem, da se vode iz različnih vodonosnikov ločijo med seboj po količini raztopljenih mineralov in da je mogoče te razlike razloziti s sestavo kamnin. Med dimenzijo toka in vrednostmi raztopljenega dolomita kot bistvenega minerala v obravnavanih vodonosnikov obstaja vzročna zveza, saj boljše razširjanje toka v razpokah povzroči, da se lahko raztopi večja količina mineralov. Da bi ugotovil, kolikšna je največja možna dimenzija, ki jo lahko zavzamejo mreže razpok, in s tem določil največje možne dimenzije toka, sem analiziral 49 mrež razpok na razliènih izdankih. Rezultati kazejo, da se vrednosti teh dimenzij gibljejo okoli 1,77 in se ne spreminjajo bistvenov različnih vodonosnikih. Pri ekstrapolaciji dimenzij mrež razpok iz dveh v tri dimenzije sem ugotovil, da so dimenzije toka manjše kot dimenzije mrež razpok, kar najverjetneje pomeni, da tok ne more potekati po vseh razpokah, saj vse niso dovolj odprte. Fraktalna dimenzija mrež razpok narasča z njihovo gostoto, iz primerjave z vrednostmi perkolacijskih pragov pa je očitno, da so razpoke tudi dovolj povezane, da je prenos toka in transporta snovi skoznje možen. Vse omenjene analize, opravljene po novih in ustreznih metodah, dokazujejo, da prevodne strukture vplivajo na tok in prenos snovi v obravnavanih vodonosnikih.Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasleZaložništvo in izdelava - Ljubljana : [T. Verbovšek], apr. 2008Jezik - slovenskiCOBISS.SI-ID - 700766
Avtor
Verbovšek, Timotej
Drugi avtorji
Pezdič, Jože
Teme
hidrogeologija |
geokemija |
kraško-razpoklinski vodonosniki |
razpoke |
prenos snovi |
fraktali
Knjižnica/institucija |
Kraj | Akronim | Za izposojo | Druga zaloga |
---|---|---|---|---|
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani | Ljubljana | CTK |
na dom 1 izv.
|
|
NTF, Oddelek za geologijo, Ljubljana | Ljubljana | NTFGEO |
na dom 1 izv.
|
|
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana | Ljubljana | SAZU |
na dom 1 izv.
|
|
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana | Ljubljana | NUK |
v čitalnico 1 izv.
|
ni za izposojo 1 izv.
|
Univerzitetna knjižnica Maribor | Maribor | UKM |
v čitalnico 1 izv.
|
Vnos na polico
Trajna povezava
- URL:
Faktor vpliva
Dostop do baze podatkov JCR je dovoljen samo uporabnikom iz Slovenije. Vaš trenutni IP-naslov ni na seznamu dovoljenih za dostop, zato je potrebna avtentikacija z ustreznim računom AAI.
Leto | Faktor vpliva | Izdaja | Kategorija | Razvrstitev | ||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
JCR | SNIP | JCR | SNIP | JCR | SNIP | JCR | SNIP |
Baze podatkov, v katerih je revija indeksirana
Ime baze podatkov | Področje | Leto |
---|
Povezave do osebnih bibliografij avtorjev | Povezave do podatkov o raziskovalcih v sistemu SICRIS |
---|---|
Verbovšek, Timotej | 24253 |
Pezdič, Jože | 08230 |
Vir: Osebne bibliografije
in: SICRIS
Izberite prevzemno mesto:
Prevzem gradiva po pošti
Naslov za dostavo:
Med podatki člana manjka naslov.
Storitev za pridobivanje naslova trenutno ni dostopna, prosimo, poskusite še enkrat.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in naslov za dostavo ter dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrani naslov za dostavo in dokončali postopek rezervacije.
Obvestilo
Trenutno je storitev za avtomatsko prijavo in rezervacijo nedostopna. Gradivo lahko rezervirate sami na portalu Biblos ali ponovno poskusite tukaj kasneje.
Gesla v Splošnem geslovniku COBISS
Izbira mesta prevzema
Gradivo iz matične enote je brezplačno. Če je gradivo na mesto prevzema dostavljeno iz drugih enot, lahko knjižnica to storitev zaračuna.
Mesto prevzema | Status gradiva | Rezervacija |
---|
Rezervacija v teku
Prosimo, počakajte trenutek.
Rezervacija je uspela.
Rezervacija ni uspela.
Rezervacija...
Članska izkaznica:
Mesto prevzema: