VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Kako stari ljudje doživljajo pomoč drugega? [Elektronski vir] : magistrsko delo
    Grmovšek, Tjaša
    Za temo doživljanja pomoči sem se odločila, ker se mi zdi beseda pomoč izredno zanimiva in pozitivna ter je beseda, na katero ob omembi socialnega dela najprej pomislim. Na fakulteti smo velikokrat ... omenjali, da ljudje, ki potrebujejo pomoč, gredo po "moč", kot socialni delavci pa jih lahko z močjo opremimo oziroma jim dodamo le nekaj, kar imamo in česar drugi nima ali nima dovolj. Stare ljudi je močno strah možnosti funkcionalnega pešanja, ki bi privedlo do nezmožnosti samooskrbe oziroma samostojnega bivanja. Pri tem pa jih najbolj skrbi, da bodo morali zaradi pešanja zdravja in nezmožnosti skrbi zase oditi v socialno institucijo in tako zapustiti domače okolje. Tako sem v magistrskem delu želela ugotoviti, kako stari ljudje sprejemajo in doživljajo pomoč drugih v obdobju, ko sami niso več zmožni samostojnega bivanja. Zanimalo me je predvsem, kako stari ljudje doživljajo pomoč drugega kot lastno nemoč, ali jim pomoč drugih predstavlja večjo samostojnost v življenju. Raziskala sem, kakšne želje imajo stari ljudje po prejemanju pomoči in kakšna pričakovanja imajo do svojih bližnjih. Namen je bil izvedeti tudi, kakšno oporo nudijo formalne in neformalne mreže starim ljudem ter katere prednosti in slabosti vidijo v formalni in neformalni oskrbi. Z raziskavo sem ugotovila, da stari ljudje sprejemajo pomoč kot pozitivno in dobrodošlo, pomoč jim ni odveč in se zaradi nje ne počutijo nemočne. Prejeta pomoč jih razbremeni, poleg tega pa so tudi bolj samostojni in lahko zaradi pomoči drugih opravijo več stvari kot sicer, če pomoči ne bi bili deležni. Želje in pričakovanja starih ljudi se navezujejo predvsem na socialne stike in odnose z najbližjimi osebami, predvsem z otroki, brati, sestrami in zakonci, saj si stari ljudje želijo druženja in povezovanja z ljudmi, največkrat so to bližnji družinski člani in vnuki. Tistim starim ljudem, ki nimajo velike socialne mreže, pomeni več, da imajo zadovoljeno emocionalno podporo in druženje, tistim, ki pa imajo veliko obiskov in opore s strani svojcev, pa veliko pomeni, da imajo zadovoljene tudi materialne potrebe. Med raziskavo sem ugotovila, da so socialne mreže starih ljudi (v ospredju so ožji družinski člani, nato prijatelji, sosedje, prostovoljci itd.) pomemben dejavnik, ki vpliva na počutje in kakovost pomoči ljudi, ki živijo v domu ali koristijo oskrbo na domu. Sogovornice prejmejo največjo oporo od najbližjih družinskih članov, predvsem v obliki druženja, pogovora in nekaj manj pri oskrbi, s strani formalnih oskrbovalcev pa zlasti v obliki instrumentalne (materialne) opore.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [T. Grmovšek], 2021
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 72865539

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-MB0483
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico