VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Tehnologije za zajem podatkov snovnega sveta v informacijska okolja za gradbeništvo : magistrsko delo št.: 197/II. GR = The technologies for capturing material world data into civil engineering information systems : master thesis no.: 197/II. GR
    Jotanović, Uroš
    Uporaba oblakov točk pri pridobivanju podatkov za informacijsko modeliranje stavb je v zadnjem času vedno bolj pogosto. Upravljavci in lastniki starejših stavb in objektov si prizadevajo za ... centralizacijo informacij. Dokumentacija o strojnih inštalacijah, cevovodih, električni opremi in preteklih posegih je pogosto shranjena na dislociranih medijih, v večini primerov pa še vedno na papirju. Oblak točk v procesu pretvorbe snovnega sveta v digitalni predstavlja izhodišče, v katerem so zajeti podatki o snovnem svetu, ki jih pridobimo na več različnih načinov, kot so fotogrametrija, terestrično lasersko skeniranje in zračni lidar. Ročno modeliranje BIM za upravljanje, vzdrževanje in nadaljnjo uporabo je zamuden postopek, nagnjen k napakam, zato želimo ta proces avtomatizirati in se tem napakam izogniti. V zadnjem času se pojavlja vedno več samostojnih programov in dodatkov za obstoječe programe, ki omogočajo avtomatizirano, hitro in bolj natančno modeliranje na osnovi surovih podatkov iz oblakov točk. Princip delovanja teh programov in dodatkov izhaja iz modelov računalniškega vida, ki omogočajo poenostavitev dela in zmanjšanje vloge uporabnika v celotnem procesu. V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti za avtomatizacijo procesa izdelave BIM modelov iz surovih oblakov točk. V prvem delu naloge smo primerjali izmenjevalne formate za zapis oblakov točk, v katerih so na različne lahko načine zapisani prostorski podatki. Primerjali smo različno programsko opremo, ki omogoča delo z oblaki točk in modeliranje na njihovi osnovi. Raziskali smo trenutne algoritme računalniškega vida, ki so osnova teh programskih rešitev. V drugem delu smo na konkretnih primerih oblakov točk prikazali postopek modeliranja posameznih BIM elementov. V postopku modeliranja smo rezultate za posamezne elemente (stene, cevi in stebre) grafično prikazali in dokazali visoko stopnjo natančnosti avtomatiziranega modeliranja. Kljub avtomatizaciji celotnega procesa je za doseganje dobrih rezultatov še vedno potrebna uporabniška interakcija, ki pa se z algoritmi globokega učenja v zadnjih letih zmanjšuje.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [U. Jotanović], 2021
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 77394691

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana Ljubljana FGGLJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico