VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Mineraloška karakterizacija rimskodobnih ometov iz Mošenj in Ljubljane : diplomsko delo = mineralogical characterization of Roman age renders from Mošnje and Ljubljana
    Zalar Serjun, Vesna
    Ključni podatki o historičnih ometih/maltah so poznavanje materiala in tehnologije, ki so jo v preteklosti uporabljali in poznavanje kemičnih sprememb, ki so tekom časa nastale. Namen diplomske ... naloge je bil pridobiti podatke o teh značilnostih. V ta namen smo obravnavali vzorce iz dveh različnih lokacij v Sloveniji. Z mineralno/petrološko karakterizacijo ometov in malt je lahko nedvoumno potrjena tudi hipoteza arheologov o tehnologiji njihove izdelave in namembnosti gradbenih konstrukcij, v katerih je bil uporabljen preiskovani gradbeni material. Na podlagi geologije okolice lahko predpostavimo, od kod je bila vzeta surovina za izdelavo obravnavanih vzorcev. Tema je aktualna predvsem za arheologe, ki so tudi omogočili odvzem uporabljenih vzorcev. Malta je vezni material, ki nastane s strjevanjem homogene zmesi agregata, veziva in vode. Razmerje med komponentami je različno. Malti so za modifikacijo in/ali izboljšanje lastnosti lahko dodani razni dodatki. Skupaj je bilo odvzetih 19 vzorcev, od tega je 8 vzorcev iz lokacije NUK (Ljubljana) in 11 vzorcev iz Mošenj (Gorenjska). Pri odvzemu vzorcev nismo sodelovali. Pri preiskavi vzorcev smo uporabili naslednje instrumentalne metode: optična mikroskopija v presevni polarizirani svetlobi za kvalitativno mineraloško analizo, za določanje vsebnosti posameznih mineralov smo uporabili števno mizico (point counter) in praškovna rentgenska difrakcijska analiza. Za ločevanje apnenca od dolomita smo že pripravljene zbruske obarvali z organskim alizarin S- rdečim barvilom, vzorce smo opazovali pri vzporednih in prekrižanih nikolih. Rentgensko difrakcijsko analizo smo naredili za agregat in vezivo posebej. Vzorce smo zato najprej drobili in sejali skozi IS0565 sito (velikost rež v situ je 63 mikrometrov). Tako smo definirali frakcijo, manjšo od 63 mikrometrov, ki je predstavljala vezivo in frakcijo, večjo od 63 mikrommetrov, ki je predstavljala agregat. Vzorce smo nato drobili še na red velikost 40 mikrometrov. S kvantitativno analizo (števna mizica in semikvantitativna praškovna rentgenska difrakcijska analiza) smo določali razmerja komponent vezivo/agregat, silikat/karbonat, opečnat agregat/ostali agregat in kalcit/dolomit. Na podlagi teh razmerij smo ugotavljali razlike med vzorci, s katerimi smo hoteli potrditi izvor agregata in tehnologijo izdelave obravnavanih materialov. Mineralna/petrološka sestava kaže v grobem podobno sestavo agregata v vseh preiskanih vzorcih. Značilna razlika, ki se kaže v sestavi agregata, je prisotnost zrn tufa. Zaobljenost in sortiranost zrn kaže na to, da agregat ni tolčenec oziroma drobljenec, pač pa so surovino za agregat malt pridobivali iz fluvialnih in fluvioglacialnih sedimentov. Oblika, pogostnost nastopanja in velikostni razpon zrn žgane gline kažejo, da je bila opeka dodana namensko. Oblika, velikost ter količina tufa v vzorcih pa kažejo, da tuf ni bil dodajan namensko, pač pa je bil sestavni del surovine za agregat. Zaradi prisotnih delcev organske komponente - koščki lesa sklepamo, da agregat pred uporabo ni bil pran ali kako drugače separiran (čiščen). Le eden od vzorcev ima zračno apneno vezivo, vsi ostali preiskovani vzorci imajo apneno latentno hidravlično vezivo. Latentno hidravlični material s pucolanskimi lastnostmi v teh vzorcih predstavlja dodatek fino drobljene žgane gline, ter v nekaterih vzorcih domnevno tudi tuf v frakciji velikostnega reda veziva. Dodatek fino drobljene žgane gline dokazujeta muskovit in hematit, ki nastopata v večini vzorcev, mineral kloritne skupine pa je posledica prisotnosti tufa. Produkta interakcije malte z atmosfero sta debelozrnat sekundaren karbonat, ki zapolnjuje pore in razpoke v vzorcih in sadra. Oba minerala sta posledica staranja malte. Rezultati kvantitativne analize kažejo, da so razmerja posameznih komponent značilno različna, ko jih primerjamo glede na obe lokaciji. Tehnologija izdelave malt (na kar kaže razmerje vezivo/agregat), ki so jo uporabljali pri izdelavi malte v NUK-u (Ljubljana), je drugačna od tiste, ki so jo uporabljali v Mošnjah. Glede na geološko karto in razmerji silikat/karbonat ter apnenec/dolomit zaključujemo, da je možna lokacija pridobivanja surovine za agregat v Ljubljani pod grajskim gričem ali nanos reke Gradaščice, v Mošnjah pa so verjetna lokacija fluvioglacialni sedimenti iz neposredne okolice.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [V. Zalar], maj 2009
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 774238

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
NTF, Oddelek za geologijo, Ljubljana Ljubljana NTFGEO na dom 1 izv.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Ljubljana RESCLJ na dom 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico