VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Izkušnje aseksualnih oseb z diskriminacijo in nasiljem [Elektronski vir] : magistrsko delo
    Černe, Gaja
    V svojem magistrskem delu sem se osredotočila na raziskovanje aseksualnosti, s poudarkom na izkušnjah aseksualnih oseb z diskriminacijo in nasiljem. V teoretičnem delu sem pojasnila pojem spolna ... usmerjenost in kratico "LGBT+", navedla sem različne opredelitve aseksualnosti, opisala proces razkritja aseksualne spolne identitete, problematiko pritiska k spolnosti ter opisala, kaj je aromantičnost. Nadalje sem predstavila, kaj je afobija in podrobneje pojasnila problematiko mikroagresije, diskriminacije, nasilja in stigmatiziranosti aseksualnosti. Navedla sem različne strategije spoprijemanja aseksualnih oseb s stigmo. Teoretski del sem zaključila s povezavo med aseksualnostjo in socialnim delom. V empiričnem delu sem predstavila ugotovitve kvalitativne raziskave, ki sem jo izvedla - z intervjuji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu tridesetih aseksualnih oseb. Gre za prvo slovensko raziskavo na tem področju. Vprašanja so bila povezana s stereotipi aseksualnosti, izkušnjami razkritja njihove aseksualne identitete, izkušnjami diskriminacije in nasilja, pritiskom k spolnosti, vlogi socialnega dela itd. Spoznala sem, da se diskriminacija aseksualnih oseb najpogosteje kaže v obliki socialne izključenosti in izolacije, nejevere in neupoštevanja njihove aseksualne identifikacije, neželenih spolnih odnosov, ustrahovanja in draženja. Ugotovila sem, da aseksualne osebe doživljajo različne vrste nasilja, prevladuje pa spolno nasilje. Pogosto doživljajo spolne grožnje in manipulacije, predvsem s strani bivših ali potencialnih partnerjev. Specifično za aseksualne osebe je korektivno posilstvo. Socialni delavci in delavke smo pomembni akterji pri preprečevanju nasilja in diskriminacije ter zmanjševanju stigme aseksualnosti, a moramo biti vedno znova pripravljeni se izobraževati in informirati. Strokovnjaki se moramo zavedati, da aseksualnost ni nekaj, kar bi bilo potrebno popraviti. Načini podpiranja aseksualnih oseb in skupnosti so različni, od individualne podpore, izobraževanja, ozaveščanja do boja proti diskriminaciji. Smo spoštljivi in odgovorni zavezniki aseksualnih oseb. Ugotovila sem, da so intervjuvanci mnenja, da se odnos družbe do aseksualnosti počasi spreminja na bolje, kar se kaže tudi s povečanim številom prostorov, ki se opredeljujejo kot LGBTQIA+. Problem še vedno ostajata spolna normativnost ter družbena pričakovanja glede pripisanih spolnih vlog. V medijih se pojavlja vedno več aseksualnih likov, kar pripomore k normalizaciji aseksualnosti, po drugi strani pa so lahko ti liki napačno prikazani, s čimer se širijo in krepijo negativni stereotipi. Hkrati so mediji tudi vedno bolj odprti do seksualnih tem, reklame so seksualizirane, prikazani odnosi so večinoma heteroseksualni itd. Spoznala sem, da imajo aseksualne osebe lahko edinstvene potrebe in izkušnje, ki izpodbijajo tradicionalno prakso na področju duševnega zdravja. Socialnim delavkam se je potrebno izobraziti in se naučiti, kako upoštevati te razlike, da preprečimo škodo v socialnodelovnem odnosu ali, kar je še huje, jo še povečamo. Rezultati raziskave so koristni tako zame, kot tudi za vse strokovnjake, ki delajo na področju spola in seksualnosti.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [G. Černe], 2021
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 79736579

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-MB0503
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico