VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Izzivi starševstvu v razmerah pandemije COVID-19 [Elektronski vir] : magistrsko delo
    Geršak, Sabina
    V zadnjem letu so okoliščine pandemije COVID-19 povzročile sprejem ukrepov za izredne razmere. Poleg zdravstvenih razsežnosti je za socialno delo ključno raziskovanje posledic, ki jih ima pandemija ... za posameznike in družine zato, da je mogoče načrtovati zagotavljanje ustrezne podpore in pomoči. Teoretični del prinaša opredelitve okoliščin pandemije COVID-19. Večjo pozornost sem namenila prav interventnim ukrepom za preprečevanje širjenja virusa. Šolanje šoloobveznih otrok in srednješolcev se je večinoma, z nekaj premori, premestilo v družinski prostor. Obvezna je bila uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije, kar je predvsem za starše najmlajših osnovnošolskih otrok pomenilo večjo vpletenost v pomoč otrokom pri delu za šolo. Ukrep socialnega distanciranja je povzročil predvsem prekinitev družabnega življenja, spremembe v režimu zaposlenih pa so velikokrat vodile v brezposelnost staršev in skrbnikov otrok. V teoretičnem delu naloge sem se posvetila opredelitvi družine in starševstva. Različno strukturirane družine se na izredne razmere različno odzivajo, da lahko v okviru družine komunicirajo, opravljajo svoje naloge, oblikujejo vloge in zadovoljujejo potrebe. Pandemija COVID-19 je v okviru družinske dinamike povzročila veliko sprememb, saj je skupno gospodinjstvo postalo primarni prostor druženja, učenja in dela. To je nekaterim omogočilo več priložnosti za pogovor in sodelovanje, drugim pa več živčnosti in prepirov. Mnoge družine so bile postavljene pred različne specifične težave; posebej izstopajo izzivi za izvajanje starševstva. Predvsem zaposleni samohranilci, ki niso mogli delati od doma, so se srečevali s problemom varstva otrok. Ukrep šolanja na daljavo je spremenil poučevanje otrok in motiviranje otrok za šolo; prilagajanje prostorskih zmožnosti stanovanj, posebej tistih z manjšimi kvadraturami, kar je povezano tudi s finančnimi težavami staršev. Večina staršev, zajetih v raziskavo, se je na razmere prilagodila brez večjih težav, pri čemer so bili posebnega pomena varovalni dejavniki, kot je družina sama, komunikacijski procesi v družini in pozitivna, upanja polna interpretacija realnosti. V teoretičnem delu sem opisala tudi vlogo socialnega dela v izrednih razmerah, dodala sem opis sodobnega koncepta sodelovalnega socialnega dela z družinami. Za starše šoloobveznih otrok, ki so zajeti v raziskavo, ima socialno delo glavno vlogo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev; pomoči zaradi osebnih stisk niso iskali. Starši pravzaprav niso bili niti dobro seznanjeni s potekom dela CSD med pandemijo. Ker je komunikacija oblasti z javnostjo v takih razmerah bistvena, v zaključni razpravi predlagam boljše ozaveščanje glede možnosti formalne pomoči v primeru osebnih stisk, prav tako pa ozaveščanje glede pozitivnih vidikov epidemiološke situacije in spoprijemanja s težavami. Pri starših, zajetih v raziskavo, so se ključne težave pojavile zaradi šolanja od doma, k čemur bi lahko pripomoglo boljše sodelovanje šole s starši. Predlagala sem tudi pogostejše stike in vključevanje šolske svetovalne službe, prav tako tudi predavanja ali izobraževanja za starše na temo šolanja od doma. Menim, da bi moralo biti na državni ravni poskrbljeno za dostop vseh družin do potrebne tehnologije in drugih virov za izvajanje šolanja na daljavo. Posebno pozornost bi morali nameniti ranljivim družinam. Za razvijanje dobrih praks socialnega dela na tem področju pomembno prispevajo mnenja staršev in zaposlenih socialnih delavcev, zato sem predlagala tudi, da o izkušnjah in težavah v času epidemije spregovorijo in predlagajo spremembe, da bo socialno delo lahko sledilo načelu zagotavljanja in dostopnosti pomoči vsem, ki jo potrebujejo.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [S. Geršak], 2021
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 79898627