VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Pregled dela v varovanih oddelkih [Elektronski vir] : magistrsko delo
    Podgorelec, Teja
    V magistrski nalogi je središče preučevanja analiza stanja v varovanih oddelkih in pregled dela z osebami, nameščenimi v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov. V teoretičnem uvodu predstavim ... pojem duševnega zdravja, čemur sledijo zakonske podlage za izvajanje institucionalnega varstva v varovanih oddelkih. Preko literature obravnavam metode in koncepte socialnega dela z osebami s težavami v duševnem zdravju ter bolj podrobno sestavo individualnega načrta, ki je podlaga za izvajanje aktivnosti, namenjenih zasledovanju ciljev nameščene osebe. V raziskavo sem vključila socialnovarstvene zavode (domove za starejše in posebne socialnovarstvene zavode), ki imajo varovane oddelke po Zakonu o duševnem zdravju (2008). Raziskava, ki sem jo izvedla, je deskriptivna in kvantitativna raziskava. Odgovore sem pridobila s pomočjo anketnega vprašalnika ter jih obdelala in prikazala z grafi in tabelami. Naloga vsebuje devet sklopov: splošne informacije, sprejem in sprejete osebe, kadre, koncept dela, individualni načrt, dnevne aktivnosti, sodelovanje med institucijami, odpuste in predloge socialnovarstvenih zavodov. Izkazalo se je, da so socialnovarstveni zavodi z oddelki za osebe s težavami v duševnem zdravju bolj zasedeni kot oddelki za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkciji potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor. V varovane oddelke so večinoma nameščene osebe s sklepom sodišča, pri čemer socialnovarstveni zavodi v večini primerov pri nameščanju sodelujejo z zunanjimi deležniki. Socialnovarstveni zavodi v manjši meri izražajo potrebo po dodatnem kadru v varovanih oddelkih. Socialnovarstveni zavodi sodelujejo na izobraževanjih, posvetih in kongresih enkrat letno, pri izmenjavi informaciji o uporabnikih zelo različno od tedensko do enkrat letno in pri medinstitucionalnem sodelovanju večinoma od enkrat do dvakrat letno. Večina socialnovarstvenih zavodov deluje po konceptu normalizacije. Več kot polovico socialnovarstvenih zavodov evalvira individualni načrt vsaj na pol leta. Samo v polovici socialnovarstvenih zavodov se dnevne aktivnosti razlikujejo med bivanjem na oddelki in pred odpustom. Večina oseb je po odpustu iz varovanega oddelka odšla v odprt oddelek istega zavoda. Predlogi vključujejo verifikacijo vseh varovanih oddelkov, razmislek o prihodnosti varovanih oddelkov, povečanje vpliva oseb na osebnostni razvoj, druženje zunaj zavoda in na spolno življenje. Individualni načrt bi bilo smiselno uporabljati delno strukturiranega oziroma odprtega, pri čemer je potrebno v načrt vključevati širši krog oseb; prav tako bi lahko socialnovarstveni zavodi pri pripravi načrta v večji meri vključevali makro raven življenjskega sveta uporabnika. Okrepiti bi bilo potrebno možnost izvajanja dnevnih aktivnosti zunaj zavoda; smiselna bi bila bolj redna udeležba socialnovarstvenih zavodov na izobraževanjih, posvetih in kongresih, kot tudi bolj redna izmenjava informaciji o uporabnikih in bolj redno medinstitucionalno sodelovanje; prav tako se je izkazalo, da bi bila potrebna obravnava demence v posebnem poglavju Zakona v duševnem zdravju (2008).
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [T. Podgorelec], 2021
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 80272643

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-MB0519
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico