VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Družinsko življenje v pismih aleksandrinke Felicite Koglot Peric in njenega moža Franca Perica ter percepcija aleksandrinstva v takratni slovenski družbi : magistrsko delo
    Koren, Manca
    Aleksandrinke so tema, ki je bila v slovenski literaturi že precej raziskana, veliko je bilo že napisanega in obravnavanega, vendar je še vedno preveč neznanega in nerazumljenega. Najbolj znana ... podoba aleksandrinke v slovenski literaturi, pa tudi med ljudmi, je še vedno aleksandrinka v podobi lepe Vide. Literarni lik lepe Vide predstavlja žensko, ki je zapustila svoj dom, moža ter nebogljenega otroka in odšla v tujo, daljno deželo skrbet za tujega otroka. Takšna ženska je obsojana in označena kot slaba mati. Aleksandrinke so bile ženske, ki so pretežno prihajale iz Goriške, natančneje iz naselij Prvačina, Dornberk, Miren in številnih drugih vasi s tega območja. Razmere takratnega časa so bile zelo težke, zaradi česar so moški težko dobili zaposlitev (Škrlj 2009, 146). V takšnih razmerah so ženske, ki so bile prej bolj v ozadju, saj njihova udeležba v javnem prostoru ni bila zaželena, njihov položaj in vloga v zakonu ter družini pa precej jasna in podložna možu, stopile naprej in prevzele pobudo ter se lotile reševanja družine in premoženja. Vsako žensko družbeno in ekonomsko osamosvajanje je družba obsojala, zaradi česar so bile aleksandrinke, ki so zapustile dom ter odšle v tujino služit več kot potreben denar, obsojane in stigmatizirane. Otroci, ki so ostajali doma, so bili predstavljeni kot žrtve takšne vrste migracij, saj naj bi bili zaradi tega prepuščeni sami sebi. Vendar to v veliko primerih ni bilo res. Družine so bile takrat namreč precej drugačne od današnjih, saj je v veliko primerih pod eno streho, kot razširjena družina, živelo več generacij. Otroci so bili tako ob odhodu matere prepuščeni oskrbi očeta ter drugih članov družine, največkrat dedkov in babic, tet in stricev, v nekaterih primerih pa tudi drugih članov sorodstva in soseščine. V magistrskem delu preko primera Felicite Koglot, aleksandrinke iz Bilj, predstavimo položaj aleksandrink in družinskih situacij, v katerih so se znašle same in njihovi bližnji. Predstavili bomo položaj otrok, zgodovino otroštva, odraščanja, oblike družin in družinskega življenja ter tako poskušali osvetliti situacijo takratnega časa, ki bo bralcu omogočila drugačno razumevanje pojava in njegove umestitve v časovni okvir. Odnosi, ki smo jih prepoznali iz korespondence, so povezani s teorijo navezanosti in analizirani ter razloženi v tem kontekstu.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Koren], 2021
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 80304899

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
TEOF, Teološka knjižnica Maribor Maribor STK v čitalnico 1 izv.
Teološka fakulteta, Ljubljana Ljubljana TEOFLJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico