VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Duševno zdravje mladih v času pandemije Covid-19 [Elektronski vir] : magistrsko delo
    Radulović, Evelin
    V magistrskem delu opisujem duševno zdravje mladostnikov in mladih v času pandemije COVID-19, in sicer z vidika mladinskih delavk in z vidika mladih. V prvem delu povzamem nekaj teoretičnih izhodišč ... na temo duševnega zdravja, podrobneje se posvetim doživljanju stresa, predstavim mladinski sektor, pri čemer je poudarek na mladinskem centru, na koncu pa prestavim socialno delo v času pandemije COVID-19 pri delu z mladimi. V drugem, empiričnem delu pišem o kvalitativni raziskavi. Izvedla sem fokusno skupino s štirimi mladinskimi delavkami in dva ločena intervjuja z mladima osebama. Osredotočila sem se na to, kakšne so duševne stiske mladostnikov in mladih v času pandemije COVID-19, kaj lahko na tem področju naredijo mladinski centri in zakaj so mladinski centri pomembni za mladostnike in mlade. Rezultati so pokazali, da se mladostniki in mladi soočajo s porastom duševnih stisk v času pandemije COVID-19. Vsebino duševnih stisk je predstavljal porast osamljenosti, anksioznosti, govora je bilo o samomorilnosti in pomanjkanju smisla ter motivacije. Stiske mladih in mladostnikov so se med pandemijo poglabljale predvsem zaradi nefunkcionalnega družinskega okolja in finančnih stisk, ki so prizadele celotno dijaško in študentsko populacijo. Mladi osebi sta pogrešali druženje, širjenje socialne mreže, neformalno izobraževanje in aktivno participacijo skozi kreativnost in aktivno državljanstvo. Alarmantno se mi zdi izpostaviti, da je dostop do strokovne pomoči otežen zaradi pomanjkanja prostora v institucionalni obravnavi in da si mladostniki ter mladi pri načinih spoprijemanja s stiskami pomagajo s konzumiranjem alkohola, kajenjem marihuane, uporabo benzodiazipinov in injiciranjem heroina. Duševne stiske so doživljale tudi mladinske delavke. Stiske so bile vezane na področje dela, pa tudi na področje osebnega življenja. Mladinski centri so svoje delovanje v pandemiji COVID-19 učinkovito prilagodili. Okrepili so spletno delovanje, vodilo mladinskih centrov pa je bila čimprejšnja odprtost in srečanje z mladimi v skladu z ukrepi. Mladinske delavke dajejo pri naslavljanju duševnih stisk mladostnikov in mladih največjo vlogo državi skozi zagotavljanje financ za urejen sistem dostopnosti pomoči mladim, brezplačno svetovanje in izobraževanje strokovnjakov. Obe mladi osebi mladinski center doživljata izrazito pozitivno. Navajata občutja, kot so: sprejetost, pripadnost, možnost širjenja socialne mreže, zaupni odnosi z njima varnimi osebami in možnost aktivne participacije. Mladinski centri prav tako predstavljajo varne prostore, hkrati pa imajo izrazito zagovorniško držo, saj opozarjajo na strukture v družbi, ki slabše vplivajo na duševno zdravje mladih. Pomembno vlogo imajo pri neformalnem izobraževanju in aktivnem preživljanju prostega časa. Mladi osebi si v času pandemije najbolj želita podpore mladinskega delavca, ki naj jima omogoči varen prostor in skrbi za njuno počutje. Menita, da naj bo kljub trajanju pandemije v ospredju srečanje v živo in nadaljevanje z aktivnostmi v živo.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [E. Radulović], 2021
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 80338691

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-MB0520
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico