VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Svetopisemska motivika in etika v delih Dragotina Ketteja, Otona Župančiča in Frana Saleškega Finžgarja : magistrsko delo
    Kerznar Debelec, Vesna, 1974-
    Naloga obravnava nekatere vidike vpliva Svetega pisma na slovensko literaturo na primerih literarnih del Dragotina Ketteja, Otona Župančiča in Frana Saleškega Finžgarja. Ti trije literati so v svoja ... dela vključevali svetopisemske motive in svetopisemsko etiko, ki je izhajala iz osebnega doživljanja težnje po temeljnem razmerju do presežnega in Boga, po smislu življenja, po premagovanju ogroženosti dobrega s silami zla, po socialni solidarnosti in kritiki družbenih razmer ter po osebnem očiščenju po zgledu nedolžnih otrok. Dragotin Kette je svetopisemske motive uporabil v ciklu Moj Bog, v katerem je prek njih v harmoniji s transcendentnim iskal popolnost, našel pa jo je v religioznosti nedolžnega otroka. Pri Otonu Župančiču je večina svetopisemskih motivov zgoščena v ciklu Samogovori, v katerem pesnik z njimi izraža svoja čustva in opisuje svoje iskanje globljega življenjskega smisla, predvsem bližino Boga. Večina tovrstnih motivov je iz knjige Razodetja, saj je pesnik v svoji duši razdvojen med dobrim in zlim. Fran Saleški Finžgar je s svetopisemskimi motivi želel prikazati religioznost svojih likov, predvsem pa je z njimi poudarjal moralne nauke. Največ svetopisemskih motivov najdemo v ciklu Prerokovana, s katerimi želi prikazati predvsem moralne vrednote likov v posameznih zgodbah.Svetopisemsko etiko pri Ketteju najdemo predvsem v ciklu Moj Bog in v njegovih delih za otroke, pri Otonu Župančiču jo zasledimo v ciklu Samogovori in v otroških pesmih, prav tako je svetopisemska etika sestavni del Finžgarjevega opusa. Pisatelj želi bralcem približati vrednote svojega časa. Kot ugotavlja naloga, se vsi trije avtorji v različnih delih osredotočajo na osnovne krščanske moralne vrednote, kot so Božja in človeška ljubezen, delavnost, aktivna religioznost, usmiljenje, gostoljubje, spoštljivost in druge. Stopnja in način integracije izbranih svetopisemskih tem v nove literarne poustvaritve sta različna, vsekakor izvirnejša pri Ketteju in Župančiču kakor pri Finžgarju. Finžgar je bil po poklicu teolog in duhovnik, zato samodejno izhaja iz temeljnega svetopisemskega nauka in ga včasih integrira v svoja dela kot krščansko doktrino. V metodološkem pogledu naloga sledi pristopu celostne interpretacije in praksi natančnega branja besedil v intertekstualnih razmerjih.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [V. Kerznar Debelec], 2021
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 80411907

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
TEOF, Teološka knjižnica Maribor Maribor STK v čitalnico 1 izv.
Teološka fakulteta, Ljubljana Ljubljana TEOFLJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico