VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Življenjske okoliščine kot ključni faktor duševnega zdravja [Elektronski vir] : diplomsko delo
    Vršič, Matevž
    Dojemanje duševnega zdravja in duševnih stisk se je skozi zgodovino močno spreminjalo. V času "Velikega zapiranja" se je utrdil pojem družbene deviantnosti, ki je bil v veliki meri povezan z revščino ... in družbeno neproduktivnostjo. Rešitev naraščajoče revščine v novi meščanski družbi je bila njeno izobčenje. Vzpostavljanje meščanske družbe je zahtevalo prilagoditev norm obnašanja in morale. Posledično je proces Velikega Zapiranja poleg revežev in beračev zajel tudi norce, prostitutke, gobavce in druge deviantne profile prebivalstva, ki niso ustrezali novim normam meščanske družbe. Zapiranje norosti je vzpostavilo temelje, na katerih se je začela graditi znanost o norosti, ki se je v 19. stoletju začela uveljavljati pod okriljem medicine. To je razumevanju in obravnavi duševnih stisk dalo znanstveno verodostojnost. Antipsihiatrično gibanje je v 2. polovici 20. stoletja začelo opozarjati na pomanjkljivosti psihiatrične metode, ki je takrat temeljila predvsem na pozitivističnem, biološkem razumevanju duševnih stisk in duševnega zdravja. Duševne stiske so bile po mnenju protagonistov gibanja bolj odvisne od življenjskih okoliščin posameznika kakor pa od njegovih telesnih pomanjkljivosti. Razumevanje duševnih stisk od tam naprej ni več utemeljeno zgolj na medicinskem razumevanju duševnih stisk kot bioloških disfunkcij, kljub temu pa medicina oz. psihiatrija v veliki meri drži monopol nad javnim diskurzom razumevanja duševnih stisk in duševnega zdravja. Cilj te diplomske naloge je pokazati, da bi moralo razumevanje duševnih stisk segati preko meja medicinskih parametrov in da bi morala biti njihova obravnava bolj celostna. Da bi to dokazal, sem napravil pregled literature, v katerem je prepoznaven vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje. Pandemija in predvsem njeni zajezitveni ukrepi so v vsakdanje življenje posameznikov prinesli pomembne spremembe. Duševno zdravje populacij se je v času pandemije COVID-19 občutno poslabšalo. Karantena in drugi zajezitveni ukrepi kot denimo zaprtje šol predstavljajo ključne spremembe, ki imajo izrazito negativen vpliv na duševno zdravje.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Vršič], 2021
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 85177091

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-BDI751
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico