VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Oskrba paliativnih bolnikov na Koroškem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje zdravstvena nega
    Verdinek, Renata
    Teoretična izhodišča: Vsa dogajanja ob umiranju in smrti opredeljuje paliativna oskrba. Njen cilj je v ospredje postaviti bolnika z napredovalo neozdravljivo boleznijo ter tudi njegove bližnje. Da se ... zdravstvena nega umirajočega izvede primerno, je treba poznati tudi psihično ozadje umiranja. V proces zdravljenja prinaša nove poglede na vseh področjih; telesne in duševne težave, nenehna oskrba pacienta, etične dileme, komuniciranje med delavci in svojci pacienta. Metoda: Temelj diplomskega dela je kvantitativna raziskava. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili rezultate, ki smo jih analizirali ter grafično ponazorili s pomočjo Microsoft Office Excell 2016 ter Microsoft Office Word 2016. Raziskava je bila izvedena meseca oktobra 2018 v Domu starejših občanov Hmelina Radlje ob Dravi ter v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. V njej je sodelovalo 60 anketiranih. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da je povprečna samoocena znanja o procesu umiranja paliativnega pacienta na Koroškem v Domu Hmelina Radlje ob Dravi in Splošni bolnišnici Slovenj Gradec SV: 3,1. Ankete v bolnišnici so bile načrtovano razdeljene na oddelke, kjer se osebje skoraj vsakodnevno srečuje s takšnimi bolniki, za razliko od doma starejših občanov, kjer smo predvidevali, da je takšnih stanovalcev več. Preseneča nas rezultat, da se 44 % vprašanih nikoli ni izobraževalo na tem področju. 70 % vprašanih meni, da bi jim več znanja o paliativni oskrbi olajšalo vsakodnevno delo. Razprava: Z izvedeno raziskavo smo ugotovili, koliko zaposlenih v zdravstvu ima opravljena izobraževanja s področja paliativne oskrbe. Lahko rečemo, da pri samooceni o znanju in splošnih vprašanjih o paliativni oskrbi ni bilo velikih odstopanj med izbranima raziskovalnima okoljema. Pri pogledu na nefarmakološko oskrbo so se pokazale razlike, saj osebje v bolnišnici ni bilo toliko odprto do nemedikamentoznih oblik zdravljenja kot v domu starejših občanov. Kot najpomembnejšo lastnost pri komunikaciji s hudo bolnim so vprašani izbrali empatijo, takoj za njo pa sledi spoštovanje. Največ vprašanih svoje notranje stiske ob umirajočem premaguje s pogovorom s sodelavci ali partnerjem, manjši delež pa takšne stiske skuša pozabiti.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo
    Založništvo in izdelava - Slovenj Gradec : [R. Verdinek], 2018
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 95697153

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec Slovenj Gradec VSZVSG v čitalnico 2 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico