VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Primerjava različnih rešitev naknadne obdelave trajektorije pri laserskem skeniranju z daljinsko vodenim letalnikom [Elektronski vir] : primer meritve snežnih plazov v Zgornji soški dolini
    Kobal, Milan
    Snežni plazovi so v hribovitem in gorskem svetu normalen vsakoletni pojav. Manjši snežni plazovi se ob ustreznih snežnih razmerah na določenih območjih prožijo tudi večkrat letno, vendar običajno ti ... plazovi ne ogrožajo ljudi in njihovega premoženja. Z vidika ogroženosti človeških življenj in infrastrukture, ter varstva pred snežnimi plazovi, so zlasti pomembni snežni plazovi večjega obsega/dosega, kakršni so se sprožili tudi 22. in 23. januarja 2021 v Zgornji Soški dolini. Kljub že obsežnemu narejenemu delu na področju snežnih plazov, pa plazovitih območij, kot jih za zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda določa Zakon o vodah, še nimamo določenih. V naslednjih letih bo tako nujno preiti iz katastra snežnih plazov (in tudi kart podvrženosti) na karte nevarnosti in ogroženosti pred snežnimi plazovi. Z namenom čim bolj točnega modeliranja gibanja snežnih plazov in izdelavi kart erozijske nevarnosti in ogroženosti smo na Katedri za krajinsko znanost in geoinformatiko Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF UL z daljinsko vodenim letalnikom fotografirali številne snežne plazove na Bovškem, z UAV fotogrametrijo izdelali 3D-modele akumulacije snega in ortofote večjega števila le-teh, izbrane snežne plazove pa smo dodatno skenirani z laserskim skenerjem YellowScan Surveyor Ultra, integriranim na daljinsko vodeni letalnik DJI M600 Pro. Ker smo v raziskavi želeli ugotoviti vpliv različnih opazovanj GNSS pri kinematični metodi izmere z naknadno obdelavo (PPK) na premik trajektorije in posledično na točnost izračunov, smo datoteke z opazovanji GNSS v RINEX obliki za različne rešitve PPK pridobili iz: a) stalno delujoče GNSS postaje SIGNAL v Bovcu b) virtualne referenčne postaje na območju snežnega plazu Zvirnik ter c) lastne bazne postaje (Leica Zeno + GNSS sprejemnik GG04 plus Smart Antenna), ki smo jo postavili na območju snežnega plazu. Podatke smo obdelali v programih Applanix POSPac, YellowScan CloudStation in CloudCompare. Glede na različno rešitev PPK smo primerjali: a) trajektorijo po horizontali in vertikali, b) ujemanje digitalnih modelov višin DMV ter c) izračunano akumulacijo snega glede na 3D-modele akumulacije snega, izdelane iz podatkov različnih rešitev PPK. Vizualna primerjava premika trajektorije glede na različne rešitve PPK kaže na razlike med analiziranimi rešitvami PPK, prav tako so prisotne razlike v digitalnih modelih višin, ki smo jih izdelali iz oblakov točk, kjer je bila trajektorija različno naknadno obdelana. Izračunan volumen akumuliranega snega se glede na različno rešitev PPK giblje med 30.276,0 m3 in 30.437,5 m3 .
    Vir: Raziskave s področja geodezije in geofizike 2021 [Elektronski vir] : zbornik del : 27. srečanje Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko, Ljubljana, 27. januar 2022 (Str. 153-162)
    Vrsta gradiva - prispevek na konferenci
    Leto - 2022
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 97411075

    Povezava(-e):

    http://fgg-web.fgg.uni-lj.si/SUGG/referati/2022/SZGG_2022_Kobal.pdf
    Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

Vnos na polico