Moderna galerija Ljubljana (MGALJ)
-
Ljudska umetnost med domom in svetom : zbirki slovenske ljudske umetnosti SEM in ljudske umetnosti državljanov NSK skupine IRWIN = Folk art between home and the world : the SEM's collection of Slovene folk art and IRWIN’s collection of NSK folk art by citizens of NSK stateRogelj Škafar, BojanaSEM se pri interpretaciji pomenov muzejskih zbirk in predmetov osredotoča na spoznavanje razmerij med predmeti in njihovimi ustvarjalci ter uporabniki in na razumevanje vloge predmetov v procesu ... oblikovanja različnih identitet. V teh premislekih imajo pomembno vlogo predmeti iz zbirke ljudske umetnosti. Na prelomu 19. in 20. stoletja se je uveljavil termin ljudska umetnost. Gradivo, pojmovano kot ljudska umetnost, je ves čas enako, pogledi na njegov pomen pa so se spreminjali. To so estetsko oblikovani predmeti vsakdanjega in prazničnega načina življenja večinskega prebivalstva na Slovenskem, izdelani med drugo polovico 18. in začetkom 20. stoletja za potrebe pretežno premožnejših kmetij. V času oblikovanja slovenskega naroda od sredine 19. stoletja do začetka 2. svetovne vojne so bili prav ti predmeti zaradi motivike in ornamentike spoznani in poudarjeni kot znaki slovenskega. Njihova likovna govorica je postala ena od simbolnih sestavin predstavljanja naroda in takšno razumevanje njihovega pomena je bilo tudi vodilo zbiralne politike muzejskih kustosov do konca 30. let 20. stoletja. Likovno bogati predmeti iz kmečkega življenja, ki so jih prepoznavali kot ljudsko umetnost, so bili vir za nastanek narodnega sloga, ki je družbeno-likovna kategorija in se je oblikoval vzporedno s procesom narodovega zorenja. Meščani, ki so si prizadevali izraziti svojo narodno zavest, so gradili hiše in naročali notranjo opremo v narodnem slogu in se oblačili v narodne kostume. Narodni slog so ustvarjali zlasti praktiki narodnega sloga Albert Franc Sič, Jože Karlovšek in Oton Grebenc, pa tudi slikar Maksim Gaspari, ki so tako v precejšnji meri stregli ideološko ukrojenim željam in okusu slovenskega meščanstva. Pogledi muzealcev se do obdobja po 2. svetovni vojni od njihovih pogledov niso dosti razlikovali. Ustvarjalcem ljudske umetnosti NSK sta navdih zlasti glasba in vizualni izraz skupine Laibach ter opus skupine IRWIN. Slednji so to tvornost začeli zbirati, ji podelili status zbirke in jo s tem institucionalizirali. Temelj ljudske umetnosti NSK so sicer konceptualna izhodišča gibanja NSK, vendar nastaja v vzporednih svetovih posamičnih državljanov in se navezuje na njihove individualne mitologije. Umetnik Carsten Busse, avtor plakata za 1. bienale ljudske umetnosti NSK (Leipzig, 2014), na primer svoj pogled na NSK opredeljuje takole: »Moja identifikacija z gibanjem NSK je tudi posledica dejstva, da lahko kot državljan NSK svoje nemško državljanstvo po potrebi potisnem v ozadje. Kot univerzalna utopija se mi NSK še vedno zdi pomembna, a vedno s pomežikom in ne brez samoironije. Ne smemo precenjevati vpliva države NSK.« Umetniki, zastopani v zbirki ljudske umetnosti NSK, ki jo hrani in zbira skupina IRWIN, so: Peter Blase, Carsten Busse, Christian Chrobok, Danaja, david K, Meta Grgurević (z Andrejem Lehrmanom in Juretom Novakom), Haris Hararis, Matjaž Komel, Ivan Kožarić, Charles Krafft, Charles Lewis, Christian Matzke, Emily McMehen, Lili Anamarija No, Daniel Petzold Dape, Avi Pitchon in Valnoir.Vrsta gradiva - katalog ; neleposlovje za odrasleZaložništvo in izdelava - Ljubljana : Slovenski etnografski muzej = Slovene Ethnographic Museum, 2021Jezik - slovenski, angleškiISBN - 978-961-6388-84-9COBISS.SI-ID - 94679555
| Signatura – lokacija, inventarna št. ... |
Status izvoda | Rezervacija |
|---|---|---|
|
arhiv 15389 IN: 20250015389 |
prosto - za čitalnico
|
Vir: Osebne bibliografije
in: SICRIS
