Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Contributo allo studio della composizione delle parole : raffronto contrastivo italiano-croato, croato-italiano : primi risultati
    Vučetić, Zorica
    Članek primerja besedno tvorbo v italijanskem in hrvaškem jeziku. Ugotavlja, da je tvorba v italijanščini bogatejša, v hrvaščini pa je bolj pogostna izpeljava, saj predtavljajo zloženke v celeotnem ... besedotvornem sistemu le neznaten del. Največkrat je mogoče najti izpeljavo s priponami. Razlika med primerjanima jezikoma je še ta, da pozna hrvaščina pri tvorbi medbesedno obrazilo, italijanščina pa spaja obe leksikalčni prvini neposredno Za besedno tvorbo v italijanščini je najbolj razširjeni model samostalnik, sestavljen iz dveh samostalnikov, brez predloga (contro congressi 'kongresni centar', zona cuscinetto 'tampon con'), kar seveda izraža težnjo h gospodarnosti v jeziku, medtem ko ima hrvaščina ustreznike z dvema samostalnikoma ali pa s samostalnikom in pridevniškim prilastkom. V sodobni italijanščini je močno ploden, mnogo bolj kot v hrvaščini, tvorbeni obrazec z glagolom in samostalnikom. Sestavljenke so zlasti pogostne za izraze predmetov, ki so vezani na razvoj tehnike in industrije. Glagoli so v italijanščini tvorjeni iz glagola in samostalnika, hrvaški ustrezniki tudi s pomočjo pridevnika, s predlogom ali brez njega, velikokrat s predponami in priponami. V primerjavi z zloženkami v hrvaščini prevladujejo pri italijanskih skladenjske tvorbe, šele potem izpeljanke s priponami, prave skladenjske tvorjenke, izpeljanke s prefiksi in parasintaktične tvorjenke. Za pomensko plat ugotavlja prispevek, da se složeni samostalniki v italijanščini nanašajo na označevanje lastnosti in oznak oseb in živali, na aktivnosti, predmete in izraze iz moderne tehnike,pa tudi na poklice oseb; pridevniške izpeljanke pa so posebej pogostne za izraze barv. V hrvaščini so v rabi tvorjenke za izraz predmetov instvari, tudi za osebe, ki opravljajo neko aktivnost, za abstraktne samostalnike kot izraz lastnosti in značilnosti, za samostalnike v pomenskem polju za lov. gozd in napsloh za naravo, pri pridevnikih pa predvsem za izraz barve, pa tudi lastnostiin karakteristike.
    Vir: Linguistica. - ISSN 0024-3922 ([Letn.] 39, 1999, str. 83-98)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 1999
    Jezik - italijanski
    COBISS.SI-ID - 11754594

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

vir: Linguistica. - ISSN 0024-3922 ([Letn.] 39, 1999, str. 83-98)

loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico