Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Oporoka v informacijski družbi : doktorska disertacija
    Lamovec Hren, Petra
    Zapustniki svojo voljo glede razpolaganja s svojim premoženjem za primer smrti vse pogosteje zapišejo v elektronski obliki, zato se pojavlja tudi potreba po priznavanju tovrstne oblike oporoke, ... vendar je zakonska ureditev oporočnega dedovanja še vedno vpeta v tradicionalne okvire glede oblike oporok. Oporočitelj mora paziti, da se dosledno drži obličnostnih zahtev, ki jih mora oporoka izpolnjevati, sicer je oporoka nepravilno sestavljena in tvega, da jo bo sodišče spoznalo za neveljavno. Posledično bi nastopilo zakonito dedovanje, kar pa ne odraža zapustnikove prave volje. Če je zapis pri tem narejen na elektronski medij, tako oporoko imenujemo elektronska oporoka. Elektronska oporoka je v večini držav nedovoljen način razpolaganja s premoženjem. Izjema so nekatere ameriške zvezne države in kanadska provinca Britanska Kolumbija, ki so že uzakonile elektronsko oporoko, v nekaterih drugih ameriških državah pa je uvedba elektronske oporoke v zakonodajnem postopku. Elektronska oporoka predstavlja inovativen in moderen način oporočnega razpolaganja, ki kombinira obstoječe obličnosti z novejšimi pristopi. Njena uvedba bi bila lahko v prihodnje, upoštevaje hiter tehnološki razvoj, vse bolj smiselna, vendar pa bi bilo treba ob tem zadostiti varnostnim standardom glede njene avtentičnosti in prepričanja, da bi izražala pravo oporočiteljevo voljo. V odsotnosti izrecne zakonske ureditve elektronske oblike oporoke pa se lahko, v nekaterih državah sistema common law, za presojo veljavnosti zapustnikove volje, ki je podana v elektronski obliki, uporabita doktrina neškodljive napake in doktrina znatne skladnosti, ki pod določenimi pogoji dovoljujeta odstop od predpisanih obličnostnih zahtev. S tem se lahko sanirajo nekatere vsebinsko manj pomembne napake oporočitelja v postopku sestave oporoke, na primer manjkajoči podpis oporočitelja ali prič, nezadostno število prič, njihova odsotnost pri pisni oporoki pred pričami, ali dejstvo, da priči nista istočasno prisotni. Za nedosledno upoštevanje obličnostnih zahtev se lahko šteje tudi izbira medija, na katerega je napisana in shranjena oporoka, kar povzroči, da oporoka ne izpolnjuje dveh temeljnih pogojev: pisne oblike in lastnoročnega podpisa. V disertaciji se sprašujemo, ali bi bilo de lege ferenda primerno uvesti podobni doktrini tudi v slovensko dedno pravo – to bi bilo lahko koristno ne le za potrebe elektronske oporoke, ampak tudi za odpravo formalnih napak.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [P. Lamovec Hren], 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 158411523

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Rezervirajte gradivo na želenem mestu prevzema.

Mesto prevzema Status gradiva Rezervacija
Časopisna čitalnica
prosto - za čitalnico
Velika čitalnica
prosto - za čitalnico
Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
GS II 0000749725 glavno skladišče GS II 749725 glavno skladišče prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico