Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Les pronoms personnels ego et tu chez Plaute et Térence
    Babič, Matjaž, 1962-
    V jeziku rimske komedije, ki marsikje odraža ljudsko latinščino, naletimo na imenovalniško obliko osebnega zaimka za 1. in 2. osebo ednine pogosteje kakor pri klasičnih piscih dostikrat tudi na ... mestih, kjer je po pravilih ciceronske latinščine ne bi bilo treba ali je celo ne bi smelo biti. Večina tovrstnih oblik stoji neposredno za glagolom ali najmočneje poudarjeno besedo v stavku. V Lexico Plautinum je ta posebnost pri ustreznih geslih zabeležena, a so primeri razdeljeni v več kot 20 skupin; taka delitev se zdi pretirana in slabo pregledna. Pričujoči članek skuša najti preprostejšo rešitev na primerih iz Plavtovih komedij Pseudolus in Rudens, v primerjavi s podobnimi mesti iz Terencijevih komedij Phormio in Hecyra. Kot jepokazala statistična analiza, je primerov pri PLavtu (odstotkovno gledano) približno zatretjino več kot pri Terenciju. Večino primerov je moč pri obeh piscih razdeliti na 3 skupine: 1."normalna raba" za izražanje nasprotja, 2. izpostavljena raba, s katero daje pisec povedanemu poseben poudarek, ne da bi izražal nasprotje, in 3. izražanje osebne prizadetosti govorečega. V zaključku je podan poskus zgodovinske razlage za tako stanje; z njo bi se dalo vsaj deloma pojasniti tudi primere, ki so sicer ostali zunaj razvrstitve v omenjene tri skupine.
    Vir: Linguistica. - ISSN 0024-3922 (42, 2002, str. 31-42)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2002
    Jezik - francoski
    COBISS.SI-ID - 20591714

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

vir: Linguistica. - ISSN 0024-3922 (42, 2002, str. 31-42)

loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico