Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Impact of early prosthetic fitting on psychomotor development of children with unilateral congenital below-elbow deficiency = Vpliv zgodnje opreme s protezo na psihomotorični razvoj otrok z enostransko prirojeno podlaketno amputacijo zgornjega uda
    Tomašević, Maja, fizioterapevtka ...
    Uvod: Cilj opreme s protezo in (re)habilitacije otroka po amputaciji je celostni funkcijski razvoj otroka. Primarna oprema otrok z enostransko prirojeno podlaketno amputacijo je estetska. Opremo s ... podlaketno protezo lahko izpeljemo v okviru ambulantne obravnave, običajno v starosti otroka od sedem do devet mesecev, pri čemer mora biti otrok vključen tudi v program fizioterapije. Cilj tako zgodnje opreme s protezo v zgodnjem psihomotoričnem razvoju je razvoj ustrezne predstave o telesu v možganih. S pomočjo proteze ne moremo povsem povrniti zmožnosti najrazličnejših vrst gibanja zapestja in roke, zmožnosti prilagajanja moči, koordinacije gibanja, spretnosti in natančnosti gibanja. Glede na to lahko otrok protezo uporablja skupaj z dominantno roko kot pomoč pri soročnih dejavnostih in stabilizaciji predmetov. Metode: Raziskava je bila izvedena na Kliničnem inštitutu za rehabilitacijo in ortopedske pripomočke v Zagrebu, v obdobju od leta 2012 do leta 2015. Vključenih je bilo 12 otrok (sedem deklet in pet fantov) z enostransko prirojeno podlaketno amputacijo roke, v starosti od tri do pet let, ki so bili opremljeni s prvo estetsko protezo v starosti od sedem do devet mesecev. Za oceno soročnih dejavnosti smo uporabili lestvico ABILHAND-Kids. Za oceno lastne telesne podobe smo uporabili vizualno analogno lestvico (VAS). Resultati: Rezultati ocene z lestvico ABILHAND-Kids so bili v povprečju statistično značilno nižji pri izvedbi nalog s protezo (povprečni rezultat 26,1) v primerjavi z izvedbo nalog brez proteze (povprečni rezultat 30,9; p < 0,001). Hkrati pa smo ugotovili, da je bilo zadovoljstvo s telesno podobo, povezano z družbeno sprejemljivostjo in pasivno uporabo proteze v vsakdanjem življenju v povprečju statistično značilno višje, kadar so otroci uporabljali protezo, kot takrat, ko je niso uporabljali (povprečna VAS oceno 9,8 oziroma 3,7; p < 0,001). Zaključek: Celovita (re)habilitacija otrok s protezo za zgornji ud zahteva celostni individualni pristop, ki je usmerjen v otrokove težave in se odvija v okviru strokovne skupine. Takšna (re) habilitacija je potrebna, da bi otroku lahko omogočili svobodo gibanja in neomejeno igro, izražanje njegove lastne osebnosti, potreb, želja in sposobnosti. Zgodnja oprema s protezo, stalno usposabljanje za opravljanje dejavnosti, ki so primerne za določeno starost, vključevanje staršev in stalno nošenje proteze so najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na otrokovo sprejemanje estetske proteze in ki imajo velik vpliv na otrokov normalni psihološki, socialni in gibalni razvoj ter rast otroka.
    Vir: Rehabilitacija. - ISSN 1580-9315 (Letn. 15, št. 1, apr. 2016, str. 29-33)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 2016
    Jezik - angleški
    COBISS.SI-ID - 2174313

    Povezava(-e):

    http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2016_No1_p29-33.pdf
    Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

vir: Rehabilitacija. - ISSN 1580-9315 (Letn. 15, št. 1, apr. 2016, str. 29-33)

loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico