Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Umetnost kot kritika jezika : o kontinuiteti tradicije avantgardne estetike v moderni in postmoderni = Art as a critique of language : on the continuity of the tradition of the avant-garde aesthetic in the modern and the postmodern
    Kogler, Susanne
    Stališče, da umetnost korigira racionalno-znanstveno spoznanje, je ena od izrazitejših misli filozofije umetnosti. Misel, da umetniški izraz predstavlja korektiv jezikovno-racionalno oblikovanega ... spoznanja, sodi tudi k stalnicam filozofije umetnosti 20. stoletja. "Izraz je protipol izraženega," je recimo mogoče prebrati v Adornovi Estetski teoriji v povezavi z jezikovnim značajem umetnosti, in Jean- François Lyotard je zapisal o estetski izkušnji: "Kar nas zadane ni na noben način nekaj, kar bi mogli kontrolirati poprej, programirati ali pojmovno zajeti". Nepredstavljivo, nobenemu pojmu dostopno, stoji tudi v središču aktualne umetnostne produkcije 21. stoletja. Izhajajoč iz pozicij Lyotarda in Adorna besedilo napeljuje k temu, da topos o umetnosti kot brezpojmovnega spoznanja po eni strani razumemo kot stalnico, kot nadaljnje učinkovanje tradicije na umetniško avantgardo, kot ga izpričuje filozofska estetika moderne in postmoderne, usmerjene k umetniški avantgardi. Na drugi strani pa se jasno kaže iz te izhajajoča neprekinjena tradicija Nove glasbe, ki sega od ekspresionistične avantgarde 20. stoletja, izhodiščne točke Adornove filozofije glasbe, in Lyotarda, ki je vključil v pogled Johna Cagea, do avantgarde Nove glasbe v obdobju postmoderne. Značilnosti aktualne umetnosti, kot so zoperstavljanje jezikovnim normam, razumevanje ekspresivnosti, ki nasprotuje tradicionalnemu glasbenemu jeziku in operira na meji molka, kakor tudi utopične vizije spremenjene resničnosti, ki merijo na transcendenco, dopuščajo prepoznati predstavo o umetnosti kot brezpojmovnega spoznanja, ki v bistvenih točkah korespondirajo s pozicijami moderne oziroma postmoderne filozofije umetnosti. Za muzikologijo je osredotočanje na to linijo tradicije relevantno zato, ker osvetli glasbeno avantgardo in njeno nadaljnje učinkovanje in ne nazadnje tudi zato, ker odpira nove perspektive, ki prispevajo k razumevanju aktualnih umetniških produkcij.
    Vir: Muzikološki zbornik = Musicological annual. - ISSN 0580-373X (Zv. 43, [št.] 2, 2007, str. 287-303)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2007
    Jezik - nemški
    COBISS.SI-ID - 36326754

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

vir: Muzikološki zbornik = Musicological annual. - ISSN 0580-373X (Zv. 43, [št.] 2, 2007, str. 287-303)

loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico