Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Die historische entwicklung der mehrsprachigkeit im Aostatal aus sprachsoziologischer sicht: eine diachrone Rückschau samt Ausblick ins 21. Jahrhundert
    Bauer, Roland
    Razvoj večjezičnosti v Aosti s sociolingvističnega vidika: pogled nazaj, vizija stanja v 21. stoletju. Študija izhaja iz modela jezikovnega krova, kot ga je kot prvi leta 1952 predstavil nemški ... sociolingvist Heinz Kloss ravno s pomočjo metaforične rabe izrazov hiša in krov: z njim je mogoče naše videnje o medsebojnem sožitju jezikov v dolini Aoste bistveno dopolniti. Dandanes uživa dolina Aoste v Republiki Italiji status avtonomne dežele. Od druge polovice 19. stoletja dalje, natančneje, od politične združitve Italije, je imela in še zmeraj ima italijanščina kot uradni jezik vse večjo težo in pogojuje jezikovno asimilacijo; tako prihaja do konfliktnih situacij, ki bi utegnile imeti za posledico, da se dosedanja pisana paleta romanskih jezikov te dežele poenostavi in torej jezikovne razlike zabrišejo. Gre predvsem za usodo frankoprovansalščine, govorjenega jezika avtohtonega prabivalstva, ki ima ob sebi močnejši romanski varianti, francoščino in italijanščino. Ta, govorjena frankoprovansalščina pravega krovnega jezika nima. Zanjo je tudi francoščina, ki je s statutom avtonomne dežele za javno rabo (uprava, sodišče,šola) uradno izenačena z italijanščino, tuji jezik. Barvni grafikoni skušajo plastično predstaviti štiri jezikovne situacije iz preteklih dni (1860, 1900, 1945, 1990). Ob koncu pa se skuša predstaviti vizijo jezikovnega stanja sredi prihodnjega stoletja. Tak hipotetičen scenarij predvideva omejevanje francoščine in frankoprovansalščine na rabo v nekaterih situacijah, te zadnje edinole na domače okolje. Izgubljala bo tudi francoščina in edini resni tekmec italijanščini bi utegnila biti v prihodnjih desetletjih anglo-amerikanščina, in sicer zaradi mogočnega vpliva javnih občil in pa široke rabe anglizmov in amerikanizmov v nekaterih tehnoloških smereh. Začetni, samo pismeni jezikovni krov bi utegnil pogojevati ustvarjanje (in vrivanje) vzorcev tudi v govorjeni jezik prebivalstva.
    Vir: Linguistica. - ISSN 0024-3922 (Letn. 37, 1997, str. 3-25)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 1997
    Jezik - nemški
    COBISS.SI-ID - 7975010

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

vir: Linguistica. - ISSN 0024-3922 (Letn. 37, 1997, str. 3-25)

loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico