Pedagoška fakulteta, Ljubljana (PEFLJ)
POLETNI DELOVNI ČAS 2025:
1. 9. - 30. 9. 2025 ODPRTO: ponedeljek-petek, 7.30 - 19.00
SOBOTE v septembru: ZAPRTO

OBIČAJEN DELOVNI ČAS:
ponedeljek-petek: 7.30-19.00,
sobota: 7.00-14.00

31. 12. 2024 je prenehal delovati Biblos.

Spletna stran knjižnice

Spletni vodiči
  • Odnos učencev do odgovornega ravnanja s hrano [Elektronski vir] = Students' attitudes towards responsible use of food : magistrsko delo
    Lesica, Neva
    V razvitem svetu naraščata materializem in potrošništvo, kar skupaj s povečanjem števila prebivalstva povzroča vse večje povpraševanje po hrani. Način prehranjevanja ima številne negativne vplive na ... okolje, ki se odražajo v celotnem življenjskem ciklu hrane, od proizvodnje in predelave, transporta in embalaže do obravnave odpadne hrane. Ti procesi povzročajo pomembno degradacijo okolja in prispevajo k sodobnim okoljskim izzivom. Zaradi teh posledic je nujno ozaveščanje posameznikov o vplivu neodgovornega prehranjevanja na planet in zdravje ljudi, pri čemer imajo pobude, kot je projekt Odgovorno s hrano!, pomembno vlogo. Projekt Odgovorno s hrano! se je izvajal pod okriljem Ekošole med letoma 2015 in 2018. Projekt je vrtce, osnovne in srednje šole vodil čez različne dejavnosti, s katerimi naj bi otroci, šolarji in mladostniki pridobili odgovornejši odnos do hrane. Projekt je obsegal šest vsebinskih sklopov, in sicer Jejmo lokalno in sezonsko hrano; Jejmo manj mesa; Jejmo svežo in polnovredno hrano; Spoznajmo pridelovalca; Reševanje in ohranjanje starih vrst in Zmanjšajmo količino zavržene hrane. S temi vsebinami je projekt vključeval aktualne globalne probleme v povezavi s pridelavo, predelavo in uživanjem hrane. Odgovorno prehranjevanje je ključen element trajnostnega razvoja, saj vpliva na okolje in družbo. V sodelovanju z Ekošolo Slovenije sem analizirala akcijske načrte osnovnih šol in oblikovala anketni vprašalnik za učence in učitelje, ki so kot koordinatorji sodelovali v projektu. Namen raziskave je bil preveriti, ali so učenci, ki so sodelovali v projektu, razvili bolj odgovoren odnos do prehranjevanja in pridobili nova znanja o vplivu prehrane na okolje, hkrati pa identificirati izzive pri izvajanju vzgojno-izobraževalnih dejavnosti ter predlagati izboljšave. Vzorec je vključeval 42 učiteljev in 230 učencev zadnjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki so sodelovali v projektu. Podatke sem pridobila s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi analize akcijskih načrtov osnovnih šol in je vključeval vprašanja o spremembi odnosa učencev do hrane ter učinkovitosti izvedenih dejavnosti. Rezultati so pokazali, da so učenci, ki so aktivno sodelovali, razvili pozitiven odnos do odgovornega ravnanja s hrano in pridobili nova znanja o vplivu prehranjevanja na okolje, pri čemer so bile najučinkovitejše tiste dejavnosti, ki so omogočale aktivno sodelovanje, ozaveščanje in uvajanje sprememb. Kljub pozitivnim rezultatom so se pokazali tudi nekateri zaviralni dejavniki, ki lahko omejujejo dolgoročno učinkovitost vzgojno-izobraževalnih dejavnosti. Najpogosteje zaznani zaviralni dejavniki so bili časovna stiska, dodatna obremenitev učiteljev koordinatorjev in drugih strokovnih delavcev šole ter upor pri spremembah v prehranjevanju. Na podlagi ugotovitev lahko priporočam uvedbo dodatnih vzgojno-izobraževalnih vsebin, ki bi še intenzivneje spodbujale odgovorno ravnanje s hrano med učenci. Ključnega pomena je, da se učencem omogoči aktivno vključevanje v projekte in praktično uporabo usvojenega znanja, saj so se tovrstni pristopi izkazali kot najučinkovitejši pri oblikovanju trajnostnih prehranskih navad.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [N. Lesica], 2025
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 242470659

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico