Pedagoška fakulteta, Ljubljana (PEFLJ)
POLETNI DELOVNI ČAS 2025:
1. 9. - 30. 9. 2025 ODPRTO: ponedeljek-petek, 7.30 - 19.00
SOBOTE v septembru: ZAPRTO

OBIČAJEN DELOVNI ČAS:
ponedeljek-petek: 7.30-19.00,
sobota: 7.00-14.00

31. 12. 2024 je prenehal delovati Biblos.

Spletna stran knjižnice

Spletni vodiči
  • Uporaba sodobne tehnologije za spodbujanje branja učencev [Elektronski vir] = Using modern technology to encourage students' reading : magistrsko delo
    Pogačnik, Nika
    V dobi digitalizacije otroci in mladostniki vse pogosteje posegajo po digitalnih napravah, ob tem pa zanemarjajo branje tiskanih knjig. To predstavlja izziv tako za učitelje kot za starše, saj se ... poraja vprašanje, kako sodobno tehnologijo smiselno vključiti v branje in pedagoški proces, kakšna je vloga branja z zaslona v primerjavi s tradicionalnem branjem in podobno. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno mnenje imajo učenci o uporabi sodobne tehnologije pri branju, ali ta vpliva na njihove bralne navade ter kako različne oblike sodobne tehnologije (npr. aplikacije, interaktivne knjige, spletni portali) vplivajo na bralno motivacijo učencev 5. in 8. razreda. V teoretičnem delu smo najprej opredelili branje, vrste branja, bralno motivacijo in bralne navade. Izpostavili smo prednosti in slabosti tiskanih ter elektronskih gradiv, pri čemer smo posebno pozornost namenili vplivu digitalizacije na bralne procese. Preučili smo vlogo sodobne tehnologije v izobraževanju in ugotovili, da je uspešna integracija informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v pouk v veliki meri odvisna od digitalne pismenosti učiteljev. Pomembno vlogo ima tudi podporna tehnologija, ki učencem s posebnimi potrebami omogoča boljši dostop do učnih vsebin, jih dodatno motivira ter spodbuja k aktivnemu sodelovanju. Empirični del naloge predstavlja rezultate raziskave, izvedene s spletnim anketnim vprašalnikom. Vzorec je zajemal 343 učencev 5. in 8. razreda štirih slovenskih osnovnih šol. Namen raziskave je bil preučiti vpliv sodobne tehnologije na bralne navade učencev in ugotoviti, kako se njihove izkušnje in doživljanje branja tiskanih knjig razlikujejo od branja na digitalnih napravah, katere bralne aplikacije poznajo, s katerimi težavami se srečujejo in podobno. Rezultati kažejo, da učenci 5. in 8. razreda še vedno raje berejo tiskane knjige, čeprav priznavajo prednosti digitalnih naprav. Za branje najpogosteje uporabljajo pametne telefone, računalnike in tablice, saj se jim te naprave zdijo najbolj priročne in enostavne za uporabo. Večina anketiranih učencev je slabo seznanjena z bralnimi aplikacijami, prav tako večina še ni uporabljala aplikacij z interaktivnimi elementi. Med prednostmi digitalnega branja so izpostavili večjo dostopnost, prilagodljivost in prenosljivost, kot glavno slabost pa izpostavljajo moteča obvestila in druge aplikacije, ki pogosto zmotijo potek branja. Večina anketirancev zato meni, da tehnologija ne izboljšuje njihove bralne motivacije, razumevanja in zbranosti pri branju. Na osnovi rezultatov raziskave in strokovne literature smo oblikovali smernice za učitelje in starše, ki želijo otrokom približati branje ob podpori sodobne tehnologije. Z njimi želimo spodbuditi uporabo premišljenih digitalnih orodij, ki lahko, ob ustrezni rabi, pozitivno vplivajo na bralne navade in motivacijo otrok.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [N. Pogačnik], 2025
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 246906627

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico