Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor (PEFMB)
POLETNI ODPIRALNI ČAS:

Miklošičeva knjižnica - FPNM bo od 17. 6. 2024 do 30. 9. 2024 odprta vsak dan od ponedljka do petka od 8.00 do 14.00.

Srečno.
Kolektiv Miklošičeve knjižnice - FPNM
  • Pomen in vloga srednjeveških gradov v Spodnji Savinjski dolini : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa = The importance and role of medieval castles in Spodnja Savinjska valley : graduation thesis
    Ožek, Katja
    V diplomskem delu so predstavljeni srednjeveški gradovi v Spodnji Savinjski dolini ter družine, ki so na njih bivale oziroma jih imele v lasti. V prvem delu smo s proučevanjem virov in literature ... prišli do ugotovitve stanja gradov v srednjem veku, njihove strateške vloge, odnosov med plemiškimi družinami, političnimi ambicijami ter vzponi in propadi posameznih družin na področju Spodnje Savinjske doline. Na terenu pa smo spoznali dejansko stanje gradov v današnjem času in to s fotografijami tudi dokumentirali. Ugotovili smo, da se je začela mreža gradov gostiti v 12. in 13. stoletju na račun ministerialnih gradov. Pri gradnji je bila zelo pomembna izbira lokacije, ki je zagotavljala varnost. Zlasti pri najstarejših gradovih opažamo, da so bili postavljeni na prepadnih stenah, vrhovih hribov s strmimi pobočji, predvsem pa tam, kjer je bil dostop zelo težaven. Velikost gradov pa je bila vedno odvisna od položaja grajskega gospoda. Pri nastajanju gradov sta bila odločilna deželno-obrambni in gospodarsko-strateški pomen. Želja plemstva je bila širiti svoje ozemlje in oblast. Nekaterim se je to uresničilo s političnimi kupčijami, porokami ali pa boji. V Spodnji Savinjski dolini je prevladovala mešana družba različnih gospodov in njihovih družin. Zaradi strateške pomembnosti omenjenega ozemlja je prihajalo v 14. stoletju do boja za prevlado med različnimi dinastijami in gospodi. To se je kazalo v vojni za vovbrško dediščino kot alodifikacijo žovneških in cerkvenih gospostev s strani deželnega kneza od leta 1308 naprej ter fajdami med Ptujskimi in Celjskimi. Največ gradov so z dedovanjem in širitvijo posesti pridobili gospodje Žovneški, kasnejši grofje Celjski. Nobena druga srednjeveška rodbina vse do prevlade Habsburžanov okrog leta 1500 ni neposredno obvladovala tako velikega ozemlja današnje Slovenije kot grofje Celjski. V diplomskem delu je opisan tudi vzpon, moč ter propad Celjskih, ki je bil povezan s smrtjo zadnjega Celjana Ulrika II. leta 1456. Tedaj je ogromna posest prešla v roke Habsburžanov, ti pa se za gradove niso zanimali, zato so začeli propadati. Danes so od nekaterih ostale le ruševine, redki izmed njih pa dobivajo novo podobo.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [K. Ožek], 2014
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 20592392

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru – DKUM

Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda Rezervacija
M DIPL 93/94 OŽEK K. Pomen
IN: 320140088 M DIPL 93/94 OŽEK K. Pomen
IN: 320140088 		prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico