Teološka fakulteta, Ljubljana (TEOFLJ)
Spoštovani uporabniki Knjižnice UL TEOF.

Bazi Knjižnice Ljubljana (TEOFLJ) in Teološke knjižnice Maribor (STK) se bosta v juliju 2024 združili v eno bazo TEOF (v COBISS+). Zato bi vas prosili, da vrnete čim več
izposojenega gradiva, ki ga imate doma; in sicer do 30. junija 2024.

O vseh nadaljnjih postopkih združevanja in vpliv na uporabniški profil članov knjižnice vas bomo obveščali preko COBISS+, po e-sporočilih, spletni strani fakultete UL TEOF in pri izposojevalnih pultih.

Hvala za razumevanje.
Knjižnica UL TEOF
  • Il rito della purificazione e della benedizione della puerpera con l'esempio dell'inculturazione slovena
    Krajnc, Slavko, 1960-
    Človek je poklican k posvečevanju življenja in s posvečenim življenjem k razodevanju Božje svetosti. Zato mu Bog naroča: "Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet" (3 Mz 19,2). Izobivati se ... mora vsega, kar fizično ali moralno preprečuje življenjsko povezanost z Bogom. V tej luči svetostne postave se je morala judovska žena držati predpisov, ki govorijo o obredni čistosti in očiščevanju. Obred se je vršil zasebno in je vključeval posebne molitve. V primeru očiščevanja porodnice je bila z obredno kopeljo povezana tudi obveznost darovanja "spravne daritve" (prim. 3 Mz 12,6). Ker je rojstvo otroka nekaj svetega, ni vzrok ženine nečistosti njeno stanje ali narava. Materinstvo je namreč za judovstvo blagoslov. Zato je žena po porodu po starozavezni postavi nečista le v odnosu do Boga in do postave. In kakor vzrok njenega nečistega stanja ni njena narava, tako se tudi njeno očiščevanje ne zgodi s kopeljo, ampak po Božjem ukazu. V drugem delu prispevka je predstavljena praksa Cerkve, ki je ob uvedbi praznika očiščevanja Device Marije (4. stol.) oblikovala posebni obred blagoslova matere po porodu. Ta več nima v ospredju judovsko-očiščevalnega značaja, ampak je zahvala za dar novega življenja. Ker je bil ta obred pred 2. vatikanskim cerkvenim zborom spokornega značaja in pridržan le poročenim materam, je Slomšek s pastoralno modrostjo preoblikoval obred z novimi duhovnimi in liturgičnimi poudarki in mu dal bolj veselo podobo. Vrh tega, da je obred prevedel v slovenski jezik in ga namenil tudi neporočenim materam, kar ni bilo dovoljeno v sosednji ljubljanski škofiji. Z že tako veliko mero ustvarjalnosti je Slomšek posegel tudi na področje dejavnega sodelovanja. Materi je namenil molitev zahvale, ki jo je morala sama ali skupaj z duhovnikom na glas prebrati. Zaradi takratne velike umrljivosti otrok pa je v obred vključil še posebno molitev za primer, če je otrok umrl. Četudi otrok ni bil pri blagoslovu navzoč, se ga je duhovnik v blagoslovni molitvi posebej spomnil in klical nanj Božjega blagoslova. V Slomškovem obredu matere po porodu, ki je čudovit primer inkulturacije bogoslužja sto let pred liturgično prenovo drugega vatikanskega cerkvenega zbora, lahko zasledimo naslednje posebnosti: pastoralna modrost podeliti blagoslov poročenim in neporočenim materam, oblikovanje novih evholoških besedil v domačem jeziku in možnost dejavnega sodelovanja žene pri omenjenem obredu. Skratka, pričujoči pregledni članek predstavlja liturgično-pastoralne inkulturacijske rešitve v različnih časovnih obdobjih, od starozaveznih obrednih predpisov obredne čistosti in očoščevanja vse do novooblikovanih in vsebinsko bogatih pastoralno-liturgičnih sestavin novega obreda blagoslova matere po porodu.
    Vir: Bogoslovni vestnik = Theological Quarterly : glasilo Teološke fakultete v Ljubljani. - ISSN 0006-5722 (Let. 64, št. 4, 2004, str. 663-676)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2004
    Jezik - italijanski
    COBISS.SI-ID - 8509699

Vnos na polico