Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM)
Knjižnica je med tednom odprta od 8. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Čitalnica ČUK je odprta od ponedeljka do sobote od 12. do 24. ure, ob nedeljah od 18. do 24. ure. Informacije: 02 25 07 431, ukm@um.si
  • Travma, mazohizem in paranoja v polju psihoanalize in teorije družbe : doktorska disertacija
    Bida, Gregor
    V drugi polovici 19. stoletja se je z razvojem znanosti o spominu zgodil premik, ki še danes zaznamuje naše samorazumevanje. Z znanostmi o spominu se je oblikovala mnemo-politika, oblika oblasti nad ... življenjem, ki jo Ian Hacking postavlja ob bok bio-politiki in anatomo-politiki, ki ju je opisal Foucault. Mnemo-politika je postala politika tistega področja, ki so ga znanosti o spominu v 19. stoletju prevzele tradicionalnemu moralnemu in spiritualnemu govoru. Razvilo se je več znanosti o spominu, toda za mnemo-politiko je pomembno predvsem proučevanje patologij spomina. Ključen za formiranje domene mnemo- politike je bil prenos koncepta travme s področja telesa na področje psihe. Problematika spomina patologije spomina in predvsem psihične travme omogoča znanstveni govor o tistem, kar je bilo tradicionalno del moralnega govora. Zgodovina koncepta psihične travme kaže, da današnji govor o travmi zaznamujeta dva zgodovinska izvora: ideja travmatičnega spomina, ki je bila del medicinske obravnave histerije, in ideja "telesnega spomina", ki je v govor o travmi vstopila pri obravnavanju travmatiziranih vojakov iz prve svetovne vojne. Vsebina sodobnega govora o travmi se vrti okoli spominjanja travme ali zlorabe osebe, ki je preživela (survivor), storilca ali obtožbe storilca ... Spominjanje travmatične preteklosti je s tem postalo del političnega boja. Skupaj z velikim moralnim in političnim pomenom travmatične preteklosti pa so se pojavili tudi tako imenovani lažni spomini: lažni spomin je pojav, ki ni zaznamoval samo ožjega psihološkega področja, ampak je postal tudi pravni problem in predmet javne debate. Naša prva razlaga lažnih spominov in njihove specifične vsebine upošteva teorijo Roberta Paula o medsebojnem vplivu kolektivnega in individualnega. Terapijo 3 travme oziroma terapijo obujenih spominov razumemo kot kulturno tvorbo, ki sooblikuje individualno fantazijo. Psihična energija posameznika pa po drugi strani animira to kulturno tvorbo. Individualna fantazija dobi obliko "spomina", ker je govor o travmi zaznamovan s svojim zgodovinskim poreklom: z znanostmi o spominu in s tem, da je koncept psihične travme postal fokus mnemo-politike. Ob problematiki travme in spomina je psihoanaliza v vsebinah "travmatičnih spominov" razkrila fantazije, ki so vodile do odkritja infantilne seksualnosti. Prevladujoči govor o travmi pa se je v nasprotju s psihoanalizo osredotočil prav na kultiviranje teh obrambnih fantazij. Vsebine, ki se v govoru o travmi in v terapiji obujenih spominov pojavljajo v obliki travmatičnih spominov, so torej obrambe. Govor o travmi formira te obrambe v posamezniku; posameznikove obrambe pa po drugi strani oživljajo govor o travmi kot kulturno tvorbo. Vsako obujanje travmatičnega v tem okviru je zato izločanje vsebin, ki so v odnosu z infantilno seksualnostjo in nezavedno fantazijo, povezano z njo. S tem pa nujno tudi izločanje Freudove teorije. Nezavedna fantazija, o kateri govorimo v povezavi z govorom o travmi, je nezavedna fantazija primarnega mazohizma. Ta je v odnosu z zavestno nevrotično fantazijo, perverznim fantazijskim scenarijem in paranoično projekcijo ta je za nas najbolj pomembna, saj v njej vidimo mehanizem in vsebino, ki sta na delu pri oblikovanju lažnih spominov. Nezavedno fantazijo primarnega mazohizma analiziramo prek nevrotične tepežne fantazije "Otrok je tepen", ki jo je opisal Freud, prek mazohističnih perverznih scenarijev in prek paranoičnih blodenj o seksualnem preganjanju. Fantazijo primarnega mazohizma, ki jo je Freud opisal kot drugo, nezavedno fazo v razvoju tepežne fantazije, razumemo kot prapotlačeno v skladu s prevodnim modelom konstitucije nezavednega v teoriji Jeana Laplancha. Fantazijo s pomočjo analize njene vsebine pasivnost, femininost postavimo v kontekst libidinalne ekonomije pasivnih nagonskih ciljev, ki spremljajo obrat k očetu v 4 popolnem Ojdipovem kompleksu. Pri tem izpostavimo zapeljevanje in primat drugega v procesu formiranja fantazije. Vpliv nezavedne fantazije primarnega mazohizma je Freud opisal kot posebno občutljivost in vzdražljivost do oseb, ki jih je moč vključiti v razred očeta (Vaterreihe); občutljivost, ki vodi do preganjalnih blodenj. Perverzni mazohistični scenarij predstavlja nasprotno možnost: Deleuze ga opisuje kot zaključen fantazijski svet, ki izključuje "očetovsko nevarnost". Za izhodišče za psihoanalitično raziskovanje paranoje smo vzeli Freudov spis Vražja nevroza iz sedemnajstega stoletja: "demonološke" pojave preteklosti namreč razumemo kot analogne današnjim preganjalnim vsebinam. Mehanizem paranoične projekcije je tesno povezan z melanholijo in ambivalenco čustvenih vzgibov. Raziskujemo izvor ambivalence: navežemo na tisto, kar Freud imenuje konstitucijska ambivalenca. Ta se razvije ob primarni identifikaciji oziroma ob identifikaciji z očetom lastne predzgodovine, kakor piše Freud. Sovražni aspekt ambivalentnega čustvovanja je po eni strani vezan na samo "primitivno" oralno naravo primarne identifikacije, po drugi strani pa izhaja iz zapletenih razmerij identifikacij in objektivacij v popolnem Ojdipovem kompleksu. Proces primarne identifikacije povežemo najprej z Laplanchevo teorijo o "identifikaciji s strani drugega", predvsem pa s Freudovim opisom identifikacije z opuščenim objektom v spisu Žalovanje in melanholija. Tovrstno identifikacijo, ki povzroči, da na Jaz "pade senca objekta", da se torej začne melanholični proces, vidimo tudi v primarni identifikaciji. Izgubljeni primarni objekt, ki določa to temeljno ambivalenco in melanholijo, pa je prav objekt, ki se pojavlja v fantaziji primarnega mazohizma. "Zdravilo" za to temeljno melanholijo so paranoične projekcije, njihove vsebine pa določa nezavedna fantazija primarnega mazohizma.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [G. Bida], 2013
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 274769920

Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda Rezervacija
Skladišče II 0000086361 Skladišče II 86361 prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico