(UL)
  • Notranja dilema Marje Boršnikove
    Paternu, Boris, 1926-2021
    Za literarnozgodovinski opus Marje Boršnikove (1906-1982) je značilno, da v njem obstaja izrazita črta notranje dinamične dvojnosti, razpete v dve smeri. Po eni strani je Boršnikova radikalna ... nadaljevalka pozitivizma, po drugi pa je njegov nenehni heretik. Dalo bi se reči, da so prav kontrapunktična mesta njene metode posebej zanimiva. Pričujoča študija sledi temu metodološkemu kontrapunktu skoxi tri njene knjižne monografije: Anto Aškerc, življenje in delo (1939), Fran Celestin (1951) in Ivan Tavčar, leposlovni ustvarjalec I, 1863-1893 (1973). Posebna pozornost velja njenemu spontanemu premiku k t. im. "ritmičnemu strukturalizmu", se pravi k iskanju matematičnih struktur "ustvarjalnih ritmov", najprej osebnih, zatem generacijskih in naposled v celotni zgodovinski makrostrukturi slovenske književnosti.
    Vir: Spominski simpozij ob 100-letnici rojstva literarne zgodovinarke Marje Boršnik, (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 24. januarja 2006) (Str. 9-16)
    Vrsta gradiva - prispevek na konferenci ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 2006
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 25219373

Vnos na polico