(UL)
  • Spremembe socialnih omrežij starih ljudi v času COVID-19 v lokalni skupnosti Škofljica [Elektronski vir] : diplomsko delo
    Kranjec, Maruša, socialna delavka
    Staranje in starost je neizbežen del naših življenj, zato je tako pomembno, da vsak posameznik svojo starost preživi čim bolj kvalitetno. Socialna omrežja starih ljudi so pogosto slabo razširjena, v ... času epidemije, pa se je ta problem zgolj poglobil. Zanimalo me je, kakšne so spremembe socialnih omrežij starih ljudi v času COVID-19 v lokalni skupnosti Škofljice. V teoretičnem delu diplomske naloge sem najprej predstavila samo starost in staranje ter kaj pomeni kakovostno življenje v starosti. Nato sem se osredotočila na socialna omrežja ter na značilnosti socialnih omrežij starih ljudi ter predstavila sem tudi pojma formalna in neformalna socialna omrežja. Na koncu pa sem predstavila še omejitve, s katerimi se stari ljudje spopadajo med epidemijo ter samo diskriminacijo starih ljudi med epidemijo. Raziskovala sem, kakšne so značilnosti socialnih omrežij starih ljudi. Zanimalo me je, kako so se sama socialna omrežja v času epidemije pri starih ljudeh spremenila, in zanimalo me je, kako bi lahko socialna omrežja starih ljudi kljub epidemiji ostala nespremenjena. V razpravi sem primerjala pridobljene podatke intervjujev med seboj ter ugotovila, da tisti ljudje, ki v času epidemije živijo skupaj s svojimi družinskimi člani, lažje ohranjajo svoja socialna omrežja. Rezultati so pokazali, da imajo vsi sodelujoči v raziskavi čez dan hobije in aktivnosti, s pomočjo katerih imajo zapolnjen dan, vendar vseeno se nekateri pri uresničevanju le teh soočajo z različnimi omejitvami. Starim ljudem so socialna omrežja pomembna. Stari ljudje na različne načine vzdržujejo stike s svojim socialnim omrežjem. Večina sodelujočih v raziskavi je poročalo o spremembah svojih socialnih omrežij v času epidemije. Spremembe socialnih omrežij so bile negativne. Nekateri pa so poročali o tem, da se njihova socialna omrežja niso spremenila. Rezultati so pokazali, da je večina kot vire pomoči navajalo svoje neformalno socialno omrežje. Razlog za oteženost stikov med samo epidemijo so bili ukrepi, ki smo jih bili deležni za zajezitev virusa. Stari ljudje se v času epidemije spopadajo tudi z raznimi negativnimi čustvi. Sodelujoči v raziskavi so dali tudi veliko različnih predlogov, kako bi lahko ohranjali svoja socialna omrežja med in po epidemiji. Na podlagi pridobljenih podatkov sem predlagala nekaj možnih načinov, kako bi lahko spodbudili ponovno druženje ljudi in širitev socialnih omrežij posameznikov.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Kranjec], 2021
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 82787587

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-BDI722
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico