Judovsko pokopališče v Rožni dolini zajema kotlast oblikovan prostor obdan z zidom brez sleherne vegetacije, kar je netipično v primerjavi z drugimi Judovskimi pokopališči. Vzhodni del je najstarejši (najstarejši ohranjen epitaf iz leta 1406) in se najbolj približuje izvirnim hebrejskim oblikam (poenoteni nagrobniki, klasična hebrejska znamenja, hebrejski jezik). Novejši epitafi iz 19. stoletja so dvojezični ali pa imajo celo enojezični napis v italijanščini ali nemščini, kar kaže na poskus integracije liberalnega judovstva v goriško družbo. Tudi na obliki spomenikov se pri novejših opazi sledi časa, v katerem so nastajali (renesansa, barok,..) Pokopališče so uporabljali do leta 1947, ko je štelo 900 nagrobnikov.