-
Ljubosumje v partnerskem odnosu z vidika relacijske družinske paradigme in klinične prakse : doktorska disertacijaMarković, Milena, 1968-, odvetnicaDoktorska disertacija z naslovom Ljubosumje v partnerskem odnosu z vidika relacijske paradigme in klinične prakse obravnava ljubosumje s stališča teoretičnih osnov relacijske paradigme in opisuje ... raziskavi, ki sta bili narejeni glede povezanosti med ljubosumjem in psihološkimi značilnostmi posameznika in glede v praksi izvedenih terapij po metodi relacijske družinske terapije. Ljubosumje se v tujini pogosto obravnava v zakonski in družinski terapiji, medtem ko pri nas zakonski in družinski terapevti, ki delujejo po sistemsko-relacijskem modelu, s tem nimajo veliko izkušenj. Prav tako še ni bila izvedena nobena raziskava, ki bi dokazovala uspeh metode relacijske družinske terapije pri obravnavi ljubosumja v partnerskem odnosu. Zato je izvirni prispevek doktorske disertacije prav v poglobljenem raziskovanju ljubosumja s stališča psiholoških značilnosti posameznika in vzrokov za ljubosumje kot tudi načina psihosocialne pomoči in zdravljenja po metodi relacijske družinske terapije. Doktorska disertacija je razdeljena na teoretični in raziskovalni del, v katerem smo izvedli kvantitativno in kvalitativno raziskavo, ki s stališča izvirnega prispevka doktorske disertacije tvorita celoto. V kvantitativni del raziskave je bilo vključenih 206 udeležencev, ki so z odgovori na Vprašalnik medosebnih odnosov (RQ), Vprašalnik o vrstah trpinčenja v primarni družini (CTQ), del Vprašalnika spremembe v sistemski terapiji (del začetnega STIC), Lestvico medosebnega ljubosumja (IJS) in Lestvico nezvestobe (IS) potrdili, da tudi v slovenskem okolju obstajata statistično značilna pozitivna povezanost med ljubosumjem in negativnim vzdušjem v družini, vsiljevanjem družinskih članov ter spolno in čustveno zlorabo med družinskimi člani ter uporabo fizične sile zoper posameznika ter tudi statistično značilna negativna povezanost s pozitivnim vzdušjem v družini in prisotnostjo družinskega ponosa. Prav tako so rezultati raziskave potrdili, da se ne-varna navezanost, posebej plašljivo izogibajoči in preokupirano izogibajoči stil, statistično pozitivno povezuje z ljubosumjem, varna navezanost pa negativno. Tudi travmatične izkušnje v smislu spolne, fizične ali čustvene zlorabe in fizičnega ali čustvenega zanemarjanja posameznika v otroštvu so potrdile pozitivno statistično povezavo z ljubosumjem, ki ga posameznik razvije v odraslih intimnih odnosih. Glede starosti ali nezvestobe pa statistično značilna povezava z ljubosumjem ni bila potrjena, prav tako ne razlika v stopnji ljubosumja glede na spol. V drugi raziskavi, ki je temeljila na kvalitativnem delu, pa smo s 17 zakonskimi in družinskimi terapevti po metodi relacijske družinske terapije opravili polstrukturirane intervjuje in raziskovali njihove izkušnje v terapiji s pari s problemom ljubosumja z vidika značilnosti (pomembnosti) terapije, družinskega ozadja klientov, intervencij, ki so jih terapevti uporabljali, ključnega trenutka v terapiji, senzacij pri klientih in terapevtih med terapijo in uspeha terapije tako s stališča zdravljenja ljubosumja v odnosu kot uspeha terapije z vidika terapevtov. Ugotovili smo, da je v 22 opisanih terapijah večina klientov na terapijo prišla skupaj s partnerjem in da se je v 81,82 % primerov ljubosumje skrivalo v ozadju drugih težav. Večina terapij je trajala več kot 12 srečanj, terapevti pa so pri obravnavi ljubosumja uporabljali več različnih intervencij. Terapije so bile uspešne in so prispevale k spremembi v čustvovanju klientov, v samozavesti klientov in sposobnosti prevzemanja odgovornosti. Raziskava je potrdila tudi pozitivne rezultate izvedenih terapij, saj sta v 77,27 % primerov partnerja po terapiji ostala skupaj, partnerski odnos pa se je izboljšal. V drugih primerih pa je prišlo do uvida glede vzroka ljubosumja, uvida v stisko partnerja, stika klienta s samim seboj, boljše samozavesti klientov ali skrbi klientov zase. Opisane rezultate druge raziskave smo potrdili tudi z ločeno analizo treh intervjujev s klienti. Model sistemsko-relacijske družinske terapije se je tako v naši raziskavi izkazal za uspešnega in učinkovitega pri terapevtski obravnavi problema romantičnega ljubosumja.Type of material - dissertation ; adult, seriousPublication and manufacture - Ljubljana : [M. Marković], 2024Language - slovenianCOBISS.SI-ID - 183580419
Author
Marković, Milena, odvetnica, 1968-
Other authors
Erzar, Tomaž
Topics
ljubosumje |
metoda relacijske družinske terapije |
partnerski odnos |
navezanost |
travmatična izkušnja |
nezvestoba |
uspeh terapije |
jealousy |
relational family therapy method |
relationship |
attachment |
traumatic experience |
infidelity |
success of therapy
Library/institution |
City | Acronym | For loan | Other holdings |
---|---|---|---|---|
Theological Faculty, Ljubljana | Ljubljana | TEOFLJ |
reading room 1 cop.
|
Shelf entry
Permalink
- URL:
Impact factor
Access to the JCR database is permitted only to users from Slovenia. Your current IP address is not on the list of IP addresses with access permission, and authentication with the relevant AAI accout is required.
Year | Impact factor | Edition | Category | Classification | ||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
JCR | SNIP | JCR | SNIP | JCR | SNIP | JCR | SNIP |
Select the library membership card:
DRS, in which the journal is indexed
Database name | Field | Year |
---|
Links to authors' personal bibliographies | Links to information on researchers in the SICRIS system |
---|---|
Marković, Milena, odvetnica, 1968- | |
Erzar, Tomaž | 13660 |
Select pickup location:
Material pickup by post
Notification
Subject headings in COBISS General List of Subject Headings
Select pickup location
Pickup location | Material status | Reservation |
---|
Please wait a moment.