DIKUL - logo
Faculty of Economics and Business, Maribor (EPF)
WORKING HOURS / BOOK LENDING: Monday, Wednesday, Friday 8.30 - 14.00, Tuesday, Thursday 8.30 - 17.00. READING ROOM: Monday - Thursday 8.30 - 17.00; Friday 8.30 - 14.00. Summer working hours(july-august) / Library and reading room: 9.00 - 14.00.
  • Národní kulturně-politické identity a Evropská unie (se zvláštním důrazem na příklad Slovinska)
    Zver, Milan
    Slovenija je bila izmed vseh opazovanih držav v pretklih letih komunizma najmanj zaprta pred kulturnimi vplivi zahoda. Evropski in svetovni trendi s sveta kulture, umetnosti, športa, znanosti, pa ... tudi gospodarstva in politike so tako ali drugače odmevali tudi v Sloveniji. Medtem ko se je kultura vsaj z enim očesom zgledovala po zahodni Evropi, je bila politično dokaj zaprta družba. Participativne energije so ponovno prišle na dan v času slovenske pomladi. Kljub temu Slovenci poslej v jedru svojega odnosa do politike niso (bistveno) spremenili. Metafora vlačuge (=politika) še naprej živi v slovenski politični kulturi. Slovenija je danes na strukturni ravni na dobri poti v stabilno demokracijo. Vzpostavila je temeljne demokratične institucije, postopoma se uveljavlja moderni gospodarski sistem in zagotavlja avtonomijo drugim družbenim podsistemom. Na strukturni ravni bi morda še našli residuale starih korporativnih sistemskih rešitev (avtoritarnih stanovskih ali totalitarnih komunističnih), zlasti pri organizaciji javnih služb itd. Vendar tranzicija v demokracijo ni le institucionalni, ampak predvsem kulturni problem. Tu so premiki počasnejši. Zagotovo drži znana domislica, da lahko se lahko politični sistem vpelje v treh mesecih, gospodarski v treh letih, miselni svet pa najmanj v treh generacijah. Zato prasimptomi tradicionalne politične kulture - pa naj si gre za avtoritarno politično kulturo (klasična katoliška), ki je bila dominantna v prvi polovici 20. stoletja, ali za totalitarno (komunistična) iz druge polovice 20. stoletja - očitno še vedno učinkujejo in tako ovirajo uveljavljanje demokratične politične kulture. Slovenija glede tega ni osamljen primer. Če bi imela Evropa tako homogeno politično kulturo kot ZDA (Almond & Verba), potem bi lahko gradila enovito politično zgradbo. Ker pa temu ni tako, bo potrebno proces institucionalizacije prilagajati različnim (sub)kulturnim razmeram. Simptomi politične kontrakulture, ki so posebej izraziti v postkomunističnih državah, seveda niso posebnosti, ki bi jih v Evropi morali ohranjati. Ti bodo počasi izginjali in konsenz o temeljnih skupnih političnih vrednotah in praksah bo vse večji. Zgoraj prikazani simptomi politične kontra-kulture so le delček obstoječih kulturnih razlik, ki so zgodovinsko pogojene, saj so cele generacije ljudi v polpretekli zgodovini živele onkraj svobode in demokracije. Ta zgodovinski zaostanek lahko prepreči le postopna politična inkulturacija, ki ji bo širitev EU dala poseben pospešek.
    Type of material - conference contribution
    Publish date - 2002
    Language - czech
    COBISS.SI-ID - 6364700