DIKUL - logo
Faculty of Arts, Lj. - all departments (FFLJ)
  • Kdaj deležnik na -n/-t izraža trpnost?
    Agović, Haris
    Članek posveča pozornost trpniku z deležnikom na -n/-t, ki je v slovenščini pogostejši. Deležnik na -n/-t lahko izraža tudi stanje, kar pa povzroča težave pri razlikovanju med stanjem in trpnikom. V ... izogib težavam je Toporišič predlagal pretvorbeno pravilo, pri katerem se morata glagolski čas in vid ob pretvorbi iz trpnika v tvornik (in obratno) ohranjati, če želimo primer označiti kot trpnik. Trpnik je bil dolgo časa odsvetovan, tudi v besedilih, v katerih je njegova raba povsem primerna in funkcionalna; taka besedila so strokovna, znanstvena ipd. Raba trpnika v teh besedilih je povsem upravičena in funkcionalna, saj jim ravno trpnik zagotavlja ton uradnosti in v ospredje postavlja dejanje. V članku bo s pomočjo korpusne analize pregledanih 300 primerov iz Korpusa akademske slovenščine, na katerih bo preizkušena uporaba Toporišičevega pretvorbenega pravila. Namen je ugotoviti, kdaj je pravilo uporabno in zanesljivo. Izpostavi se, da pri določanju primera za trpnega ne moremo upoštevati zgolj pretvorbenega pravila, ampak moramo upoštevati tudi kontekst in situacijo, v kateri se primer pojavi, ter pogostost in (ne)obstoj posameznih deležnikov, zato taki primeri po pretvorbi ne ohranjajo glagolskega vida, kljub temu pa lahko primer razumemo trpno.
    Type of material - article, component part ; adult, serious
    Publish date - 2023
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 180405251