DIKUL - logo
Faculty of Arts, Lj. - all departments (FFLJ)
  • Vpliv vrednot, osebnostnih značilnosti in življenjskih stilov na zaznavo življenjskega smisla : diplomsko delo
    Rus, Janez Ludvik, psiholog
    V pričujočem diplomskem delu smo na vzorcu 186 odraslih oseb raziskovali odnose med zaznavo uresničenosti smisla življenja in iskanjem smisla življenja ter zaznavo uresničenosti terminalnih in ... instrumentalnih vrednot. Preverjali smo tudi, kako se zaznave uresničenosti smisla življenja ter iskanja smisla življenja povezujejo s prepričanjem v pravičnost sveta, lokusom kontrole, evalvacijo lastnega življenjskega sloga, samozaznavo zadovoljenosti psihosocialnih potreb, zaznavo socialne klime v primarni družini ter nekaterimi dimenzijami osebnosti - depresivnostjo, anksioznostjo ter veliki petimi faktorji osebnosti. Poleg tega smo raziskali vse medsebojne odnose merjenih spremenljivk. Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo razlike v merjenih odvisnih spremenljivkah glede na razvojno obdobje udeležencev (prehod v odraslost, zgodnja odraslost in srednja odraslost) ter ali se starostne skupine udeležencev razlikujejo v rangiranju vrednot po pomembnosti. Uporabili smo več merskih instrumentov, med drugim Vprašalnik življenjskega smisla (Streger, Frazier, Oishi, Kaler, 2006), Rokeachev vprašalnik vrednot (Rokeach, 1973) ter Vprašalnik vrednotnih orientacij in življenjskega stila/sloga (Rus, 1993; 1994; 2000). Rezultati celotnega vzorca kažejo, da se večina terminalnih vrednot pomembno pozitivno povezuje z zaznavo uresničenosti smisla življenja, prepričanostjo v pravičnost sveta, zadovoljenostjo lastnih psihosocialnih potreb, pozitivno evalvacijo lastnega življenjskega stila in ekstravertnostjo ter pomembno negativno z nevroticizmom, depresivnostjo in anksioznostjo. Analize na celotnem vzorcu so pokazale tudi, da se uresničenost večine instrumentalnih vrednot pomembno pozitivno povezuje z zaznavo uresničenosti smisla življenja, zadovoljenostjo psihosocialnih potreb, pozitivno evalvacijo lastnega življenjskega sloga, vestnostjo, odprtostjo in sprejemljivostjo ter negativno z nevroticizmom, depresivnostjo in anksioznostjo. Ugotovili smo tudi nekatere pomembne razlike glede na razvojno obdobje udeležencev tako v uresničenosti vrednot kot v drugih merjenih spremenljivkah. Terminalni vrednoti vznemirljivo življenje in zrela ljubezen sta pomembno bolj uresničeni pri udeležencih v zgodnji odrasli dobi, izpolnjenost smisla življenja pa je pomembno nižja pri udeležencih na prehodu v odraslost. Instrumentalna vrednota urejenost je pomembno bolj uresničena pri udeležencih v zgodnji odrasli dobi, vrednoti iskrenost in odgovornost pa sta pomembno nižje uresničeni pri udeležencih na prehodu v odraslost. Pri najmlajši skupini (prehod v odraslost) so zaznave uresničenosti življenjskega smisla pomembno nižje, intenzivnost iskanja smisla življenja in nevroticizem pa pomembno višji kot pri udeležencih v zgodnji odrasli dobi. Pri udeležencih v zgodnji odrasli dobi sta vestnost in prepričanost v pravičnost sveta pomembno višji kot pri udeležencih na prehodu v odraslost, depresivnost in anksioznost pa sta pomembno nižji od skupine na prehodu v odraslost. Zaznave kvalitete socialne klime v primarni družini so pomembno nižje pri udeležencih v srednji odrasli dobi. Ugotovili smo tudi, da udeleženci ne glede na razvojno obdobje podobno ocenjujejo terminalne in instrumentalne vrednote po pomembnosti. Med terminalnimi vrednotami največji pomen pripisujejo družinski varnosti, sreči, notranji harmoniji in zreli ljubezni. Med instrumentalnimi vrednotami pa so najvišje ocenjevali pomen iskrenosti, ljubeznivosti, širokosrčnosti, prizadevnosti in odgovornosti.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [J. L. Rus], 2016
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 62890850

Call number – location, accession no. ... Copy status Reservation
OHK - Psihologija
 Dipl RUS J.L. Vpliv vrednot
OHK - Psihologija
 Dipl RUS J.L. Vpliv vrednot
available - reading room
loading ...
loading ...
loading ...