DIKUL - logo
Library AMEU-ISH, Ljubljana (ISHLJ)
  • Ali virtualna identiteta tudi dehti tako opojno?
    Praprotnik, Tadej
    Članek se ukvarja z vprašanjem identitete na internetu, v tako imenovani virtualni realnosti. Internet naj bi posameznikom in posameznicam omogočal spoznavanje novih vidikov naših lastnih osebnosti. ... Potencial virtualne realnosti dejansko leži v samem procesu redefiniranja identitet, ki je tako tipičen za to realnost. Posamezniki in posameznice naj bi namreč spoznali, da so sami konstruirani, da pa lahko v ustreznem internetskem okolju na novo opredelijo svojo invidualnost in identiteto. Poudariti pa moramo, da - kar zadeva idejo "virtualne osvoboditve" - naletimo na precej vprašanj in problemov. Prvi problem zadeva dejstvo, da so virtualne osebe še vedno "iste" osebe. Na to se navezuje zlasti vprašanje kretivnosti, saj je čedalje bolj očitno, da so v virtualnem svetu največja limitacija prav ljudje sami. Le-ti namreč v virtualni prostor projecirajo vse tisto, kar so se naučili ter spoznali v vsakdanjem življenju. Metasporočilo "to je samo igra" je lahko zelo produktivna oziroma "terapevtsko" uspešna funkcija, ki je lastna temu okolju. To metasporočilo namreč - zlasti če upoštevamo inherentno anonimnost uporabnikov - omogoča, da posameznik različne skrite resnice o njem samem artikulira, saj se zaveda, da "zgolj igra" igro na zaslonu. Opozoriti torej želimo, da inherentna igrivost lahko omogoča in sproža zelo realne učinke, saj se posamezniki in posameznice pokažejo tudi brez "maske". Po drugi strani naj bi bila ena izmed prednosti virtualne identitete tudi anonimnost. Ta sicer omogoča "virtualno osvoboditev", toda ne v vseh pogledih. Enakopravnost računalniško posredovane komunikacije naj bi bila - kot trdijo nekateri navdušeni uporabniki interneta - prav v enakopravni "odsotnosti" fizične podobe, kar pa hkrati dokazuje, da je "podlaga" te enkopravnosti prav fizični videz. Argumenti te vrste dokazujejo, da so vsakdanji realni problemi ljudi v tem virtualnem okolju zgolj prikriti. Da pa se še vedno reproducirajo in ohranjajo naprej. V tem pogledu je internet ter z njim povezana popularna kultura zlasti in predvsem ekstenzija in ne alternativa obstoječe kulture.
    Source: Časopis za kritiko znanosti. - ISSN 0351-4285 (Let. 31, št. 211, 2003, str. 253-271)
    Type of material - article, component part
    Publish date - 2003
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 875405

source: Časopis za kritiko znanosti. - ISSN 0351-4285 (Let. 31, št. 211, 2003, str. 253-271)

loading ...
loading ...
loading ...