Pri Slovenski matici je izšla imenitna knjiga izbranih pisem italijanskega pesnika Francesca Petrarce, ki je po svoji vsebini, številnih aluzijah ter idejnih odvodih v okviru antičnega izročila za ...ljubitelje književnosti in humanizma prava poslastica. Prevajalca Anja Božič in Brane Senegačnik sta pripravila posrečen izbor iz sicer obsežne zbirke Petrarcovih pisem domačim oziroma prijateljem (Rerum familiarum libri), ki sta ga razdelila na tri dele: Prijateljem, V spodnji svet, kjer gre za antične avtorje, ter pisma V zgornji svet, namenjena Petrarcovim sodobnikom.
Vprašanje (dis)kontinuitete med etiko in politiko je civilni živec renesančnega humanizma v historični ontogenezi, ki se začne s Salutatijem, razvija s Ficinom in sklepa z Machiavellijem. Tragično ...sirensko petje človeškega bivanja vseskozi zapeljuje, a nikdar ne preglasi vzgornih upov k praksi usmerjene človeškosti, ki spekulacijo uresničuje skozi dejavnost, kontemplacijo udejanja skozi politiko, sveto izpričuje skozi posvetnost. Humanistična duhovna in filozofska prenova ciceronskega nauka o dobrem delovanju na pragu modernosti nemirno, pa vendar srečno pripelje antropološko vexata quaestio skozi Scilo in Karibdo družbene etike, nihajoče med jajcem in jabolkom (ab ovo usque ad mala) Salutatijevega voluntarističnega optimizma, Ficinovega novoplatonizma in Machiavellijevega antropološkega pesimizma, med zemljo, nebom in breznom. Civilni humanizem še danes budi in bodri vse, ki se v somraku človeškosti še trudijo služiti kvalificiranemu življenju.
Come spunto per iniziare si possono prendere due constatazioni inerenti alla problematica del mito o della mitologia e al suo significato: il mythos si basa sul più«umano» dei fenomeni, ossia sulla ...parola e sul racconto, come pure sul significato nato dall'espressione orale. La seconda constatazione può essere presa in prestito dall'antico maestro Sallustio, un autore del IV sec. d. C., già collaboratore dell'imperatore Giuliano l'Apostata. Nel trattato De diis et mundo (Sugli dei e il mondo) descrisse l'impostazione e la forma dei miti antichi osservando che il mito non narra di eventi storicamente attendibili e realmente accaduti in un determinato luogo e momento, ma di quelle cose che succedono sempre, cioè di argomenti eterni (Salustio, 2000).
Članek obravnava motiv potovanja, kakor nastopa že v prvih kulturnih formacijah v prazgodovini. Opozori na pomen naracije, s katero so miti in poetični opisi potovanj dobili svojo celostno formo. Dva ...temeljna modela motiva potovanja sta Homerjeva Odiseja in starozavezni kanon Biblije. Članek obravnava ep Argonautika Apolonija Rodoškega iz dobe helenizma. Prikaže pa inovativno in drzno interpretacijo slovenskega baročnega pisca J.L. Schönlebna iz 17. stoletja. Ta je na podlagi dveh grških avtorjev iz pozne antike (5. stoletje), Sozomena in Zosima, opisal, kako so Jazon in Argonavti ustanovili Emono leta 1222 pr. K., nato pa prišli do Jadrana po skritem rečnem prehodu mimo Predjame, po reki Vipavi in Soči.
Članek obravnava motiv potovanja, kakor nastopa že v prvih kulturnih formacijah v prazgodovini. Opozori na pomen naracije, s katero so miti in poetični opisi potovanj dobili svojo celostno formo. Dva ...temeljna modela motiva potovanja sta Homerjeva Odiseja in starozavezni kanon Biblije. Članek obravnava ep Argonautika Apolonija Rodoškega iz dobe helenizma. Prikaže pa inovativno in drzno interpretacijo slovenskega baročnega pisca J.L. Schönlebna iz 17. stoletja. Ta je na podlagi dveh grških avtorjev iz pozne antike (5. stoletje), Sozomena in Zosima, opisal, kako so Jazon in Argonavti ustanovili Emono leta 1222 pr. K., nato pa prišli do Jadrana po skritem rečnem prehodu mimo Predjame, po reki Vipavi in Soči.
Ambrosius Theodosius Macrobius (4th—5th cent. A.D.) belongs among the late Latin philosophical authors who draw on the traditions of Middle and Late Platonism, partly of Stoicism, and whose ...allegorical exegetic literature forms a fascinating spiritual and thematic bridge between late antiquity and the Middle Ages. Of Macrobius’ two known treatises, one is Saturnalia (Saturnaliorum libri VII), a conversation named for the Roman December festival, while the other is his allegorical commentary onThe Dream of Scipio (Commentarium in Somnium Scipionis). The latter takes as its starting-point the lost Book 6 of Cicero’s De re publica, or, more precisely, the description of the dream (6.9–29), which has been handed down separately and therefore preserved. Young Scipio Aemilianus is visited in his dream by his deceased grandfather, Publius Cornelius Scipio Africanus (236–184 B.C.), who led the Roman army to victory over Hannibal in the Second Punic War. Their dream conversation revolves around eschatological and ethical themes, centring on the soul and her immortality, which may be attained through true cognition as well as through virtuous and moral civil activity. To this, Macrobius adds an allegorical treatise on the structure of the universe, the soul’s descent through the spheres, and her ascent back to the astral celestial sphere, her true eternal home. A comprehensive commentary is provided on the geography of the known world – the continents, the sea, winds – as well as on the structure of the universe, the zodiac belt, and the planetary spheres, including the themes of harmony and music.
Come spunto per iniziare si possono prendere due constatazioni inerenti alla problematica del mito o della mitologia e al suo significato: il mythos si basa sul più«umano» dei fenomeni, ossia sulla ...parola e sul racconto, come pure sul significato nato dall'espressione orale. La seconda constatazione può essere presa in prestito dall'antico maestro Sallustio, un autore del IV sec. d. C., già collaboratore dell'imperatore Giuliano l'Apostata. Nel trattato De diis et mundo (Sugli dei e il mondo) descrisse l'impostazione e la forma dei miti antichi osservando che il mito non narra di eventi storicamente attendibili e realmente accaduti in un determinato luogo e momento, ma di quelle cose che succedono sempre, cioè di argomenti eterni (Salustio, 2000).
In the area of social conflicts that divide nations, including in the field of religious beliefs, the text in the form of dialogue seeks to unfold the common base of different religions. The text ...includes twenty representatives of different religions. Despite the differences in ceremonies, their basis, in its depth, is universal and common. The personified Word of God is the one that expresses it the best.