V središču prispevka je odprta metoda koordinacije (OMK) na področju izobraževalnih politik. Pri tem v prispevku sledimo opredelitvam, da OMK ni nevtralna metoda, kot to prikazujejo njene izvorne ...opredelitve, temveč posebna oblika (političnega) vladanja. Temeljni uvidi v predpostavke njenega delovanja so predstavljeni na podlagi teoretsko-konceptualnega okvira nove oblike vladavine, evropeizacije, javnopolitičnega učenja in na podatkih temelječega oblikovanja politik, metoda pa je osvetljena tudi z analizo konkretnih mehanizmov njenega delovanja (sprejetih formalnih javnopolitičnih in drugih neformalnih dokumentov ter izvedenih aktivnosti) v evropskem in slovenskem izobraževalnem prostoru. V prispevku prikazujemo, kako se je evropsko sodelovanje na področju izobraževanja odraslih od leta 2000 dalje na podlagi uporabe posameznih elementov OMK poglobilo in kakšne implikacije so navedeni procesi imeli za vsebino in postopke oblikovanja politik izobraževanja odraslih v Sloveniji v preučevanem obdobju. Z navedenimi izsledki osvetljujemo doslej zaznano nekritično sprejemanje evropskih usmeritev na področju izobraževanja odraslih v Sloveniji.
Z odpiranjem v evropsko in širše mednarodno okolje je v slovenski izobraževalni prostor vstopila tudi množica nove terminologije. Medtem ko je bilo izrazoslovju, ki se nanaša na vsebino izobraževanja ...(npr. kompetence), v slovenski pedagoško-andragoški znanosti namenjene relativno veliko pozornosti (npr. Javrh, 2008; Kohont, 2011), je slovenjenje izrazoslovja, ki pojasnjuje (nov) način oblikovanja in izvajanja izobraževalnih politik, ostalo relativno prezrto. V dokumentih mednarodnih institucij in organizacij (Evropska komisija, OECD, UNESCO, IMF, Svetovna banka) ter akademski literaturi so nove strukture in procesi oblikovanja izobraževalnih politik najpogosteje opredeljeni s terminom education governance, ki ga obravnavamo in o njegovem slovenjenju razmišljamo v tem prispevku.
Povzetek: V prispevku se osredinjamo na vlogo Evropske unije (EU) v procesih reformiranja sistema vzgoje in izobrazevanja v Sloveniji in odgovarjamo na raziskovalno vprasanje, kako so politike EU ...uporabljene za legitimacijo nacionalnih reform od osamosvojitve leta 1991 dalje. Izhajamo iz teoretskih in raziskovalnih predpostavk o povezanosti evropeizacije in nacionalnih reformnih procesov ter njene odvisnosti od stevilnih nacionalnih dejavnikov, vkljucno z institucionalno (ne)sposobnostjo selektivnega sprejemanja agend EU. Prispevek temelji na izsledkih analize nacionalnih (javno)politicnih dokumentov, sprejetih v razlicnih obdobjih (Bela knjiga o vzgoji in izobrazevanju v Republiki Sloveniji 1995; Bela knjiga o vzgoji in izobrazevanju v Republiki Sloveniji 2011; Izhodisca za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobrazevanja za obdobje 2023-2033 2023). Izsledki kazejo na stabilno legitimacijo nacionalnih reformnih procesov s sklicevanjem na avtoriteto (javno)politicnih dokumentov EU, ekspertov in ekspertnih podatkov na ravni EU (vladavina znanja), dosezke in odgovornost Slovenije za doseganje ciljev EU (vladavina dosezkov), primerjavo z drugimi razvitimi in uspesnimi izobrazevalnimi sistemi v EU (vladavina primerjav) ter diskurzom krize in nujnosti sprejetja reform (vladavina krize/ problemov). Prispevek koncujemo s kriticnim razmislekom, ali v potekajoci reformi lahko govorimo o premisljeni ali pasivni evropeizaciji sistema vzgoje in izobrazevanja v Sloveniji.
The aim of the article is to explicate, compared to the OECD average, lower perceived global competencies of Slovenian 15-year-olds in PISA 2018. The results demonstrate the relatedness of different ...domains of global competencies. Based on the results, the article exposes the importance of establishing an appropriate national framework, which would strengthen students’ knowledge as a basis for cultivating all other virtues (skills, attitudes, and values) of modern global citizens.
In the article we address political and educational science relevant questions about influence of educational (neoliberal) governance in the European Union (EU) on the development of national ...educational policies and practices. The identified question is examined by theoretical dispositions of new modes of EU governance as governance of goals, comparisons, problems/crisis and knowledge (e.g. Grek, 2009; Nordin, 2014; Ozga, 2011) and discursive institutionalism (e.g. Schmidt, 2008; 2012) as a promising "multifaceted set of concepts to explore the lending and borrowing of transnational education policies and their application at the national and local levels" (Wahlstörm and Sundberg, 2018). Applied theoretical framework explains how policy discourses can perform coordinating and communicative functions and lead to institutional change. Concretely, it contributes to understanding how certain EU (neoliberal) policy model (involving cognitive scripts, categories and ideas about EU strategic goals and solutions to identified policy problems) shape identities, structures and behaviours at the national level of EU member states (e.g. Alasuutari, 2015). As such article tries to recognise "how the global discourses of neo-liberalism have been made possible through the re-articulation and re-contextualisation of local historical contestation and politics" (Takayama, 2009) and provides understanding how neoliberal cognitive and normative discourses (Schmidt, 2008) motivate national level actors to comply with the EU agendas instead of protecting sovereignty of the national educational space. The theoretical dispositions are demonstrated on the case study of Slovenia, which presents an interesting case of studying interference between traditional post-socialist values and western EU (neoliberal) model of education.
For, liberty rights are rights of choice, which presupposes the autonomy of the subject of those rights. ...only someone who is capable of making rational judgements, choices and decisions can ...exercise them. On one hand, they bear witness to the injustice suffered by millions of children in different parts of the world; on the other, they highlight the vast differences in the global distribution of educational opportunities. Because educational opportunities are essential to ensuring equal opportunities and since without equality of opportunity there is no social justice, it is clear that great injustices are being done in the world in which we live. ...this stands in stark contrast with the traditional concept of social justice, which requires that those who have the same abilities and an equal will to learn must not simply have equal opportunities for education but also for success in education, irrespective of their social status, race, nationality, religion etc. Janez Drobnič in his article Vocational Decisions and Career Guidance in the Context of Autonomy and Self-determination provides an extensive review of the changes in career management that have occurred in recent years due to a dynamic economy and labour market, as well as the influences of modern approaches deriving from career development theories.
V okviru raziskave PISA je Slovenija leta 2018 prvič preverjala t. i. globalne kompetence (angl. global competence) 15-letnikov (OECD 2020a). V prispevku naju je zanimalo, koliko slovenski učenci in ...učenke poročajo o zaznanih globalnih kompetencah v primerjavi z vrstniki iz držav OECD in ali obstajajo razlike v zaznanih globalnih kompetencah učencev in učenk glede na različne skupine (spol, priseljensko ozadje in socialno-ekonomski status). Za potrebe analiz sva iz vzorca raziskave PISA 2018 izvzeli reprezentativni vzorec 6074 15-letnih učencev in učenk. Rezultati kažejo, da so slovenski učenci in učenke v primerjavi z vrstniki iz držav OECD svoje globalne kompetence ocenili nekoliko podpovprečno in da v Sloveniji obstajajo pomembne razlike v globalnih kompetencah med različnimi skupinami učencev in učenk. O precej manjših zaznanih globalnih kompetencah so poročali predvsem fantje in tisti, ki so poročali o nizkem socialno-ekonomskem statusu. Značilne razlike so se pokazale na področju manjše zaznane samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj, precej manjšem zavedanju o globalnih vprašanjih, spretnosti medkulturne komunikacije in odzivnosti na globalna vprašanja, to so spretnosti, ki se deloma navezujejo na znanje in bi jih bilo mogoče sistematično krepiti v izobraževalnem procesu. Iz rezultatov je tako mogoče sklepati, katere so tiste skupine učencev in učenk, ki bi pri krepitvi globalnih kompetenc v šolskem okolju potrebovale posebno pozornost.
Although education policy is not one of the European Unions (EU) competencies, the EU still recognises it as an important policy area for the integrations future development. A key initiative in this ...respect is youth mobility. The most important environment in which young people learn about mobility is the school. In this article, we are interested in how Slovenian teachers view mobility. We anticipate that teachers who teach EU contents, teachers with greater confidence in teaching EU topics, and teachers working on the general upper secondary education level are more aware of the opportunities for mobility available at their schools. Analysis confirmed our assumption.
Leta 2004 je bil program »Edukacijske raziskave« (P5-0106), pod njegovim vodstvom, po mnenju ARRS med najuspešnejšimi v Sloveniji (http:// ...www.arrs.gov.si/sl/progproj/rprog/gradivo/inc/Naj-razisk-prog-2004. pdf). Njegova celotna bibliografija je dostopna na https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/ bib201_20201204_220027_09436.html. Leta 1998 je za štiri mesece obiskal Amsterdam School of Cultural Analysis (ASCA), posebno enoto podiplomskih študijev na amsterdamski univerzi. Zanj je do določene mere značilno prehajanje akterjev med znanstveno in politično sfero, predvsem pa je zanj značilna odsotnost t. i. oblikovalcev politik (eng. policy makers), oziroma pozitivne weberjanske birokracije kot posrednika med znanostjo, ki ne nosi politične odgovornosti za pravilne/napačne politične odločitve, ter visoko politiko, ki se na stroko (lahko tudi) ne spozna.
PDF
