Kje so emonski otroci? Županek, Bernarda; Leskovar, Tamara
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2023, Volume:
25, Issue:
1
Journal Article
Peer reviewed
Open access
V prispevku raziskujeva vprašanja, povezana z zdravstvenim stanjem in smrtnostjo otrok v Emoni. V ospredje postavljava diskrepanco med ocenjeno visoko smrtnostjo otrok v rimskem času in relativno ...nizkim odstotkom doslej odkritih otroških grobov v Emoni. Rezultati analiz kremiranih ostankov iz nekaterih zgodnjerimskih emonskih grobov kažejo, da je bila v posamezen grob včasih pokopana več kot ena oseba, pogosto skupaj odrasli in otrok. V prispevku se sprašujeva, ali so to doslej neodkriti pokopi emonskih otrok, in iščeva tudi druge možne razlage. Poleg tega podajava nekaj informacij o zdravstvenem stanju emonskih otrok na osnovi doslej pregledanega gradiva.
This paper considers three specific artifact sets and mortuary practices occurring in the Roman south-eastern Alpine world from the first to third centuries AD. These are the 'Norican-Pannonian' ...costume set, the 'Norican-Pannonian' barrow phenomenon, and the Latobici 'House' urns. These funerary practices and objects have generally been interpreted as expressions of ethnic, social, and gender identities and as spatial boundaries connected with pre-Roman groups in the area. While current interpretations see the presence of Roman material culture as reflecting the Roman conquest, organization, and administration of the provinces-i.e. debates on Romanization that often concentrate on dichotomies between pre-Roman socio-political groups vs. 'Romans'; civilians vs. soldiers; and elites vs. non-elites-this paper seeks to re-examine earlier explanations by drawing attention to the facets of personal and group identities that may be reflected upon (or negotiated) through these phenomena.
Arheološka izkopavanja, ki so leta 1999 potekala v Ljubljani, v inzuli XXVII Emone, so odkrila ostanek trupa stebra z organskim jedrom, postavljenega na kamnito plinto. V prispevku predstavljamo ...najdbo, njen arheološki kontekst in morebitne analogije, mineraloško-petrografsko sestavo ometa, tip pigmenta ter analizo naravnega kamna, uporabljenega za plinto. Od trupa stebra je ostal le zunanji del iz ometa, nanesenega v štirih plasteh in barvanega z rdečo okro, v notranjosti pa se je ohranil odtis trstičja. Plinta je pravokotni blok, narejen iz lokalnega spodnjejurskega oolitskega apnenca, verjetno z območja Podpeči. Oblika stebra kaže, da bi bil lahko del portika ali peristila, arheološki kontekst pa nakazuje povezavo z bazenom oz. kopališčnim kompleksom v tem delu poznorimske Emone.
The archaeological remains of the Roman colony of Emona from the 4th and early 5th centuries point to a period of prosperity in the 4th century, a time of renewed infrastructure and new building ...development in several locations across the city, reinforcements to the city’s defence system, and in the second half of the 4th century there was also considerable investment in Christian buildings. At the same time, secular monuments and, in some cases, infrastructure such as the city moat and the cloacae were often abandoned or neglected.These changes were closely linked to a range of factors, an important one being the rise of Christianity. With the ongoing Christianisation of Emona, a diocese from the 4th century, the character of urban life was gradually transformed, as well as city’s appearance.
Eleven inscriptions, discovered on as yet unpublished fragments of monuments from the territory of Roman Emona, are discussed in this contribution. The monuments, kept in the City Museum of ...Ljubljana, were most probably discovered in the secondary position and date from the 1st to the 3rd century AD
Od prevoza do politike Županek, Bernarda; Miškec, Alenka
Keria (Ljubljana.),
01/2020, Volume:
21, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Novembra 2015 so pri arheoloških raziskavah ob prenovi Slovenske ceste na prostoru emonske insule XIII med drugim odkrili železen prstan z vdelano gemo. Na njej je upodobljena bojna galeja. Razločno ...so vidna vesla, krma, kljun in oven (rostrum). Na ladji oziroma nad njo sta upodobljena signa militaria, vojaška znaka centurij. Prstan glede na obliko datiramo v 1. stoletje, gemo pa glede na stil izvedbe postavljamo v 1.–2. stoletje. Gema je bila izdelana v različici kalcedona, imenovanega nikolo. Prstani z gemami so služili za pečatenje različnih dokumentov, motivi na njih pa so odražali okus in identiteto lastnika. Geme z upodobitvami ladje so redke. Našli smo nekaj analogij, od katerih je naši po motivu najbližja ena od gem, ki jih hrani Britanski muzej v Londonu. Nadalje smo raziskovali vzor za motiv, in sicer na novcih, kjer so upodobitve ladje in/ali vojaških znakov v rimskem času pogoste. Zaradi zamejene datacije prstana smo iskanje vzora omejili na novce pozne republike in principata. Najbližje primerjave smo našli na seriji novcev Marka Antonija, ki so bili v velikih količinah kovani med 32–31 pr. n. š. pred pomorsko bitko pri Akciju. Na sprednji strani teh denarijev je podoba galeje z legendo, ki se nanaša na Antonijev položaj avgura in triumvira. Legende na zadnji strani omenjajo različne vojaške enote, upodobljeni pa so trije vojaški znaki: dva znaka centurij, kot na naši gemi, in orel (aquila), ki je bil znak legije. Domnevamo, da se je izdelovalec pri izdelavi motiva na naši gemi zgledoval po teh novcih ali kateri od podobnih serij.Upodobitev na naši gemi je vsekakor izstopajoča, saj so pomorski motivi v rimski gliptiki redki, sploh glede na pomen, ki ga je imela civilna in vojaška plovba za rimsko državo. Izbiro motiva lahko povezujemo z lastnikovo vojaško preteklostjo ali njegovim ponosom na pripadnost zmagoviti rimski državi.
Od prevoza do politike Bernarda Županek; Alenka Miškec
Keria: Studia Latina et Graeca,
01/2020, Volume:
21, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
Novembra 2015 so pri arheoloških raziskavah ob prenovi Slovenske ceste na prostoru emonske insule XIII med drugim odkrili železen prstan z vdelano gemo. Na njej je upodobljena bojna galeja. Razločno ...so vidna vesla, krma, kljun in oven (rostrum). Na ladji oziroma nad njo sta upodobljena signa militaria, vojaška znaka centurij. Prstan glede na obliko datiramo v 1. stoletje, gemo pa glede na stil izvedbe postavljamo v 1.–2. stoletje. Gema je bila izdelana v različici kalcedona, imenovanega nikolo. Prstani z gemami so služili za pečatenje različnih dokumentov, motivi na njih pa so odražali okus in identiteto lastnika. Geme z upodobitvami ladje so redke. Našli smo nekaj analogij, od katerih je naši po motivu najbližja ena od gem, ki jih hrani Britanski muzej v Londonu. Nadalje smo raziskovali vzor za motiv, in sicer na novcih, kjer so upodobitve ladje in/ali vojaških znakov v rimskem času pogoste. Zaradi zamejene datacije prstana smo iskanje vzora omejili na novce pozne republike in principata. Najbližje primerjave smo našli na seriji novcev Marka Antonija, ki so bili v velikih količinah kovani med 32–31 pr. n. š. pred pomorsko bitko pri Akciju. Na sprednji strani teh denarijev je podoba galeje z legendo, ki se nanaša na Antonijev položaj avgura in triumvira. Legende na zadnji strani omenjajo različne vojaške enote, upodobljeni pa so trije vojaški znaki: dva znaka centurij, kot na naši gemi, in orel (aquila), ki je bil znak legije. Domnevamo, da se je izdelovalec pri izdelavi motiva na naši gemi zgledoval po teh novcih ali kateri od podobnih serij. Upodobitev na naši gemi je vsekakor izstopajoča, saj so pomorski motivi v rimski gliptiki redki, sploh glede na pomen, ki ga je imela civilna in vojaška plovba za rimsko državo. Izbiro motiva lahko povezujemo z lastnikovo vojaško preteklostjo ali njegovim ponosom na pripadnost zmagoviti rimski državi.
Pokop v Emoni Bernarda Županek; Alenka Miškec; Špela Karo ...
Keria: Studia Latina et Graeca,
12/2022, Volume:
24, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
V prispevku raziskujemo materialne sledove vraževernih in magijskih praks na grobiščih rimske kolonije Emone. Prebivalci mesta so svoje umrle pokopavali na treh velikih grobiščih ob glavnih ...vpadnicah: vzhodno ob cesti proti Neviodunu, severno ob cesti v Celejo in Petoviono, zahodno ob cesti proti Akvileji. Doslej je bilo na vseh treh grobiščih odkritih prek 3000 grobov iz 1. do 5. stoletja. Raziskave kažejo, da se obsežna grobišča dolgo živeče Emone niso spreminjala samo v prostoru, ampak tudi v času; ponekod je dokumentirana prekinitev uporabe grobišča med zgodnjo in pozno fazo ali več fazami. Spreminjal se je tudi način pokopa: v 1. in 2. stoletju so Emonci svoje mrtve sežigali, od 3. do 5. stoletja pa pokopavali nesežgane. Izjemoma prve skeletne grobove zasledimo že v 2. stoletju. Zelo raznovrstna je bila grobna arhitektura, prav tako pridatki; ti se razlikujejo po številu in strukturi. Nekateri v grob položeni predmeti, kot so bule, obeski v obliki falusa in lunule ter steklene jagode, so lahko imeli funkcijo amuleta. Emonci so jih nosili že za časa življenja za obrambo pred zlom. Nekatere predmete, na primer novce, so svojci umrlih položili v grob za lažji prehod in bivanje v svetu mrtvih. Za zaščito živih pred umrlimi so uporabljali različne rituale, med drugim pokop na trebuhu ali pridajanje žebljev, ki naj bi umrlega zadržali v grobu, ter prilagali zelo dragocene predmete v grobove mladih, prezgodaj umrlih, deklet. Materialni ostanki vraževerja in magijskih praks na emonskih grobiščih kažejo, da je bila kolonija Emona tudi v tem pogledu del rimskega sveta, kjer je bila uporaba zaščitnih amuletov vsakdanja praksa, in v katerem so bili ugotovljeni analogni sledovi pogrebnih ritualov.
Pokop v Emoni Županek, Bernarda; Miškec, Alenka; Karo, Špela ...
Keria (Ljubljana.),
2022, Volume:
24, Issue:
2
Journal Article
Peer reviewed
Open access
V prispevku raziskujemo materialne sledove vraževernih in magijskih praks na grobiščih rimske kolonije Emone. Prebivalci mesta so svoje umrle pokopavali na treh velikih grobiščih ob glavnih ...vpadnicah: vzhodno ob cesti proti Neviodunu, severno ob cesti v Celejo in Petoviono, zahodno ob cesti proti Akvileji. Doslej je bilo na vseh treh grobiščih odkritih prek 3000 grobov iz 1. do 5. stoletja.
Raziskave kažejo, da se obsežna grobišča dolgo živeče Emone niso spreminjala samo v prostoru, ampak tudi v času; ponekod je dokumentirana prekinitev uporabe grobišča med zgodnjo in pozno fazo ali več fazami. Spreminjal se je tudi način pokopa: v 1. in 2. stoletju so Emonci svoje mrtve sežigali, od 3. do 5. stoletja pa pokopavali nesežgane. Izjemoma prve skeletne grobove zasledimo že v 2. stoletju. Zelo raznovrstna je bila grobna arhitektura, prav tako pridatki; ti se razlikujejo po številu in strukturi.
Nekateri v grob položeni predmeti, kot so bule, obeski v obliki falusa in lunule ter steklene jagode, so lahko imeli funkcijo amuleta. Emonci so jih nosili že za časa življenja za obrambo pred zlom. Nekatere predmete, na primer novce, so svojci umrlih položili v grob za lažji prehod in bivanje v svetu mrtvih. Za zaščito živih pred umrlimi so uporabljali različne rituale, med drugim pokop na trebuhu ali pridajanje žebljev, ki naj bi umrlega zadržali v grobu, ter prilagali zelo dragocene predmete v grobove mladih, prezgodaj umrlih, deklet.
Materialni ostanki vraževerja in magijskih praks na emonskih grobiščih kažejo, da je bila kolonija Emona tudi v tem pogledu del rimskega sveta, kjer je bila uporaba zaščitnih amuletov vsakdanja praksa, in v katerem so bili ugotovljeni analogni sledovi pogrebnih ritualov.
This paper presents a new technique employed in the construction of a lightweight backing for the Roman floor mosaic XIII.8 from Emona (Ljubljana, Slovenia). The rather large mosaic did not remain in ...situ but was instead lifted in 1997 before being restored and reassembled during a long and demanding conservation process between 2013 and 2014. Due to the size of the mosaic and subsequent demands associated with its presentation, as well as the need for easy handling when carrying and assembling the restored fragments, a necessity arose to develop a lightweight, compatible and easily removable support. Hence with an investigation of mechanical properties of lightweight mortars based on natural hydraulic lime was carried out. A low mortar density was obtained via the use of a lightweight aggregate composed of recycled glass beads. Conservation–restoration processes included documentation, cleaning, application of the new support, retouching and reassembly of the mosaic fragments.
PDF
