Izhodišča: Prizadetost ravnotežnega sistema se pri bolnikih med izvajanjem funkcionalne hoje kaže kot kombinacija zaznavnih, okulomotoričnih, posturalnih ter avtonomnih simptomov. Namen raziskave je ...bil ugotoviti učinke specifične ravnotežne rehabilitacije na izboljšanje izvedbe bolnikove hoje.
Metode: Raziskava je potekala prospektivno. Vključenih je bilo 40 bolnikov, ki so imeli po operaciji procesa v zadnji lobanjski kotanji motnje statičnega in dinamičnega ravnotežja. Razdeljeni so bili v 2 skupini. Vsi so bili med hospitalizacijo vključeni v program ravnotežne rehabilitacije. Ob odpustu so bolniki v interventni vadbeni skupini izvajali specifično dinamično ravnotežno vadbo v domačem okolju, bolniki iz kontrolne skupine vaj v domačem okolju niso izvajali. Za oceno ravnotežja in primerjavo med skupinama smo uporabili Lestvico za oceno funkcionalnosti hoje (FGA). Bolnike smo ocenili ob odpustu in 3 mesece po odpustu iz bolnišnice.
Rezultati: V interventni vadbeni skupini je sodelovalo 15 žensk in 5 moških s povprečno starostjo 45 let; v kontrolni skupini brez vadbe pa je sodelovalo 7 žensk in 13 moških s povprečno starostjo 50 let. Najmanjšo klinično pomembno spremembo med dvema ocenama FGA, ki je znašala 5 točk, je preseglo 17 bolnikov v interventni vadbeni skupini in 14 bolnikov v skupini, ki vadbe ni opravljala. Napredek FGA se je med skupinama tudi statistično značilno razlikoval (p=0,034). V času hospitalizacije ni prišlo do padcev. Po 3 mesecih je v vadbeni skupini padec utrpelo 7 bolnikov, v skupini brez vadbe pa 12 bolnikov.
Zaključek: Tri mesece po odpustu smo pri bolnikih v interventni vadbeni skupini ugotovili statistično pomembno izboljšanje pri izvedbi ravnotežno zahtevnejših funkcionalnih nalog med hojo in zmanjšano ogroženost za padec.
Izhodišče: V akutni fazi nevrorehabilitacije imajo bolniki po nevrokirurških posegih pogosto motnje statičnega kot tudi dinamičnega ravnotežja. Lestvica za oceno funkcionalnosti hoje (angl. FGA) ...omogoča oceniti dinamično ravnotežje med hojo in je primerna za izvajanje specifičnih kompleksnih gibalnih spretnosti in temu primernih ravnotežnih odzivov. Namen raziskave je ugotoviti stopnjo izboljšanja dinamičnega ravnotežja pri bolnikih po odstranitvi vestibularnega tumorja z uporabo lestvice za ocenjevanje funkcionalnosti hoje, ki smo jo uporabili kot vadbeno orodje v času hospitalizacije.Metode: V prospektivno raziskavo smo vključili 10 bolnikov po kirurški odstranitvi vestibularnega tumorja, ki so bili sposobni slediti navodilom in so na Kratkem preizkusu spoznavnih sposobnosti (KPSS) dosegli več kot 25 točk od 30 možnih in dobili oceno po indeksu Barthelove več kot 8 od 20 točk. Med hospitalizacijo smo vse bolnike vključili v individualno prilagojeni program ravnotežnih spretnosti s poudarkom na različnih funkcijskih in kognitivnih nalogah, ki jih vključuje lestvica FGA, in jo uporabili kot učinkovito vadbeno orodje. Kot merilno orodje pa smo lestvico FGA uporabili za oceno dinamičnega ravnotežja ob odpustu bolnikov iz bolnišnice v domače okolje in ponovno po treh mesecih od odpusta. Bolniki so dobili tudi pisna navodila in posnetke vaj na DVD- ju za ustrezno nadaljevanje izvajanja dejavnosti v domačem okolju.Rezultati: Povprečna starost vključenih bolnikov (6 žensk, 2 moška, 2 najstnika) je bila 39,5 let (razpon 18–57 let). Hospitalizacija je povprečno trajala 10,5 dni (razpon od 7 do 14 dni). Šest bolnikov je ob odpustu iz bolnišnice po lestvici FGA dobilo oceno od 8–14/30, štirje bolniki pa vrednosti 16–20/30, kar kaže na prisotnost zmernih do hudih motenj dinamičnega ravnotežja. Tri mesece po odpustu je 7 bolnikov doseglo več kot 22 točk (od 24–28/30), kar pomeni, da so imeli blage motnje dinamičnega ravnotežja, 3 bolniki so dosegli manj kot 22 točk (od 14–18/30), kar pomeni, do so imeli med hojo zmerne do hude motnje dinamičnega ravnotežja, zato so potrebovali nadzor ali pomoč druge osebe. V naši raziskavi je minimalno izračunano zaznavno spremembo 4 točke po FGA preseglo 70 % bolnikov, kar kaže na izboljšanje dinamičnega ravnotežja.Zaključek: Lestvica za oceno funkcionalnosti hoje se je izkazala kot odlično vadbeno orodje za odkrivanje motenj in izboljšanje dinamičnega ravnotežja, ki ugodno vpliva na specifične gibalne spretnosti in tako olajša bolnikovo delovanje v domačem okolju.
Background: Our study aimed to investigate the effects of vestibular rehabilitation therapy on functional gait performance in patients with balance disorders. Methods: A total of 40 post-operative ...patients with balance disorders were included in the study. They were divided into two groups and participated in a vestibular rehabilitation program during their hospital stay. After discharge, the intervention group performed vestibular exercises at home, while the control group did not. Balance was assessed using the Functional Gait Assessment Scale at discharge and three months after surgery. Results: The intervention group included 15 women and 5 men with an average age of 45 years, while the control group included 7 women and 13 men with an average age of 50 years. Three months after surgery, the change in Functional Gait Assessment (FGA) scores exceeded the clinically significant threshold of 5 points in 17 patients in the intervention group and 14 in the control group. There was a statistically significant difference in FGA progression between the groups (p = 0.034). After three months post-surgery, 7 patients in the intervention group experienced falls compared to 12 in the control group. Conclusion: Three months after surgery, we observed a significant improvement in the performance of balance tasks while walking and a lower risk of falls in the intervention group.
Patients in the acute phase of rehabilitation after vestibular tumor surgery are dysfunctional in basic daily activities. Balance, gait impairments, and falls are prevalent with vestibular loss.
To ...determine the degree of balance disorders after vestibular tumor surgery, the susceptibility to falls and to assess motor tasks using the Functional Gait Assessment (FGA) scale for functional gait, as part of the vestibular rehabilitation program during hospital stay.
Patients who achieved a score higher than 25 points on the Mini-Mental State Examination and higher than 8 points on the Barthel index were included in the study. They were evaluated with the Berg Balance Scale the second day after surgery, during their hospital stay, at discharge, and three months after surgery. Throughout their hospitalization, patients took part in the vestibular rehabilitation program, focusing on multiple motor tasks included in the FGA.
All patients progressed clinically and statistically significant differences in functional activities of daily living were observed during hospitalization, before discharge to the home environment (median = 11;
= 0.0059) and three months after vestibular tumor surgery (median = 8;
= 0.0058). After discharge from hospital, four patients were at risk of falls, and two patients were at risk at three months.
Our study showed a positive effect of the use of FGA tasks as part of a rehabilitation program on functional activities of daily living in patients after vestibular tumor surgery. Nevertheless, we suggest further research to include a larger sample and a control group to overcome the deficiencies of our study.