V príspevku uvodoma obravnavamo ključne opredelitve evalvacije in samoevalvacije uveljavljenih avtorjev iz slovenskega in mednarodnega prostora ter opisujemo dejavnike, ki so na globalni ravni ...vplivali, da je predvsem samoevalvacija v zadnjih 30 letih vse pomembnejši sestavni del evalvacijskih procesov in prizadevanj na področju vzgoje in izobraževanja. Predstavljamo tudi dogajanje v Sloveniji na začetku devetdesetih let, ki je postopoma odpiralo prostor večji učiteljevi strokovni avtonomiji pri načrtovanju in izvajanju pouka, zaradi česar se je vse bolj kazala potreba po kakovostni (samo)evalvaciji vzgojno-izobraževalnih ustanov. Slednja se je v našem prostoru razvijala in implementirala predvsem skozi različne projekte, ki pa so ob umanjkanju skupnega metodološkega in konceptualnega okvira ter ustreznih sistemskih rešitev vodili v razdrobljenost v vzgojno-izobraževalni praksi. V drugem delu besedila predstavljamo rezultate kvalitativne raziskave, s katero smo ugotavljali, kako izbrane osnovne šole v Sloveniji izvajajo samoevalvacijo. Ugotovili smo, da med šolami, ki so bile vključene v raziskavo, obstajajo velike razlike v razumevanju in kompleksnosti izvajanja samoevalvacije. Sklepamo, da je eden izmed razlogov za to tudi nezadostna sistemska ureditev tega področja na nacionalni ravni.
Povzetek: V luči aktualnih potez šolske politike se v tem prispevku lotevamo obravnave dveh sistemskih rešitev: v prvem delu odpiramo vprašanje razširjenega programa, ki ga razumemo zlasti kot ...sestavni del fleksibilno-diferenciacijskih rešitev osnovne šole, v drugem delu pa obravnamo rešitve, povezane z nacionalnim preverjanjem znanja. N tretjem delu prispevka predstavljamo stališča učiteljic in učiteljev osnovnih šol do omenjenih sistemskih rešitev. Podatke o njihovih stališčih smo pridobili s kvalitativno raziskavo, ki smo jo opravili v okviru skupine za osnovno šolo pri Partnerstvu za kakovosten in pravičen vzgojno-izobraževalni sistem, zbrali smo jih z izvedbo dveh krogov fokusnih intervjujev na desetih osnovnih šolah v Sloveniji. Kar zadeva razširjeni program, so učitelji poudarili, da bi moral biti zlasti v funkciji sprostitve, prostega časa, neusmerjenih dejavnosti. Nasprotujejo »pošolanju« razširjenega programa. Opozarjajo, da vsi učitelji niso ustrezno usposobljeni za izvajanje dejavnosti, hkrati pa na manjših šolah težko zagotovijo zadostno število dejavnosti, ki bi učencem omogočalo dejansko izbiro. Do rešitve, ki se nanaša na nacionalno preverjanje znanja, je večina učiteljev izjemno kritičnih. Sprašujejo se, kakšen smisel ima nacionalno preverjanje znanja, komu je pravzaprav namenjeno in kaj želimo z njim doseči. Mnogi so mnenja, da bi moralo imeti nacionalno preverjanje znanja večjo sistemsko težo oz. da bi morali zagotoviti, da bi bili učenci za sodelovanje na nacionalnem preverjanju bolj motivirani.
PDF
