his paper deals with a corpus-linguistic analysis of different text/media types in Slovene with the aim of finding out whether or not any of the communication channels covered by the corpora employed ...in our analysis serve as a means of unification against the concept of gender, thereby serving as a catalyst for creating and maintaining (new) speech communities. We aim to determine this by extracting the two most commonly misused concepts (terms) in Slovene, i.e. gender theory and gender ideology, and analysing their use in three different corpora of contemporary Slovene: the reference corpus Gigafida 2.0, the corpus of user-generated communication JANES, and the ELEXIS Slovenian Web 2020 corpus. Thus, we confirm that the media for user-generated communication, Twitter in particular, serve as a medium on which speech communities are being built, with their members sharing common views, activities, and beliefs. Hence, Twitter is used as a medium for maintaining and reproducing mutual ideology.
V prispevku predstavljamo rešitve za prepoznavanje in označevanje zaznamovanega besedišča v okviru koncepta odzivnega Slovarja sopomenk sodobne slovenščine. Ker gre za prvi tovrstni projekt, so ...pripravljene rešitve v veliki meri inovativne, umeščene pa v okvir problematike avtomatske strojne izdelave slovarja, njegove odprtosti in vključenosti uporabniške skupnosti. Prispevek prikazuje postopek prepoznavanja sovražnega in grobega besedišča ter pripis oznak, opozorilnih ikon in daljših pojasnil. Ukvarjamo se tako s tehničnimi kot vsebinskimi vprašanji označevanja. Vsebinsko oznake temeljijo na sporočanjskem namenu in učinku, pri čemer je njihovo bistvo informacija o možnih posledicah rabe, pri tehničnih rešitvah pa veliko pozornost posvečamo digitalnemu mediju in vizualizaciji rešitev v njem. Ker je odzivnost eden ključnih konceptov slovarja, se pri rešitvah glede označevanja zavedamo pomembnosti sodelovanja z uporabniško skupnostjo, zato tudi pri dodajanju oznak predlagamo rešitve za sodelovanje s skupnostjo. Izhodiščni konferenčni prispevek je bil razširjen v vseh poglavjih, dodano pa je povsem novo poglavje o obdelavi večpomenskih iztočnic, njihovi pomenski členitvi in pomenskem opisovanju z zgledi pomenov z negativno zaznamovanostjo.
Zanimivo je, da je avtorica pri svojem raziskovalnem delu prehodila podobno pot kot Teun A. van Dijk, eden od kljucnih raziskovalcev KA D. T. A. van Dijk zacne svojo raziskovalno pot na teoretski ...podlagi tvorbno-pretvorbne slovnice in pod mocnim vplivom francoske strukturalne semantike, v sirsi evropski raziskovalni prostor pa opazno vstopi z besediloslovno monografijo o besedilni slovnici (Dijk 1972), ki znotraj besediloslovja napoveduje tezisce besediloslovne analize v besedilni semantiki, kar se potrdi s kasnejso besediloslovno monografijo o diskurzni semantiki in pragmatiki (Dijk 1977); gre za ene izmed najvplivnejsih besediloslovnih studij v sedemdesetih letih, ki pomembno sooblikujejo evropsko besediloslovje, kasneje deloma tudi analizo diskurza. Z izkusnjo dela v "tretjem svetu", s poucevanjem v Mehiki, se kasneje odloci za radikalen zasuk, za ukvarjanje z »necim resnim«.1 Dotedanje svoje delo sicer oznacuje za fascinaten raziskovalni in studijski izziv, ki pa ima kaj malo z realnimi problemi danasnjega sveta. Prve njegove studije po tem so usmerjene v vprasanje rasizma v Evropi, kot se izraza, reproducira in legitimizira skozi besedila in diskurzne prakse (DIJK 1984, 1987). Tudi avtorica monografije Izmeðu diskursa moci i moci diskurza je bila v svojih zacetkih jezikoslovka, ki je metodolosko izhajala iz strukturalnega jezikoslovja, hkrati pa se je tudi sama od tovrstnega jezikoslovja programsko oddaljila in ga danes smatra zgolj za »intelektualno stimulativno igro s frnikulami"« (Kat nic-Bakarsic 2012: 7). Prva avtoricina monografija Gradacija (Kat nic-Bakarsic 1996) je namrec strukturalisticna studija, po njej kmalu sledi z monografijo Stilistika preusmeritev v stilisticne vode (Kat nic-Bakarsic 2001), v tem sklopu njenega razpravljanja pa prav gotovo izstopa monografija Stilistika dramskog diskurza (Kat nic-Bakarsic 2003), kjer pride posebej do izraza avtoricina interpretativna moc. Prav slednje je odlika tudi njene zadnje monografske studije (Kat nic- Bakarsic 2012). Monografijo uvajata poglavji, v katerih avtorica predstavlja raziskovalna okvira KA D in KDS ter se posebej diskurz kot druzbeno prakso. Pri slednjem se osredotoci na vprasanja druzbene moci, kontrole, manipulacije in ideologije. Avtorica se opira na raziskave, v katerih je KA D orodje za diskurzno analizo, pri kateri so v srediscu pozornosti razmerja druzbene moci in neenakosti v diskurzu, na postopke vzpostavljanja druzbene moci in njenega ohranjanja v procesu dominacije (Dijk 2001; Fai rclough 2001). Z jezikoslovno analizo avtorica tako naslavlja izrazito druzbena vprasanja, pri tem pa zagovarja angazirano pozicijo raziskovalca, prav tako pa utemeljuje tudi preusmeritev svojega raziskovalnega tezisca: preucevanje abstraktnih jezikovnih dejstev ima namrec za intelektualno stimulativno opravilo, ki pa ni »znanost, ... povezana z realno jezikovno interakcijo, ki je lahko ljudem v pomoc« (Kat nic-Bakarsic 2012: 7). Skupni imenovalec KA D je prav humanisticna zelja po spremembi neenakosti v druzbi in vzpostavljanje pogojev za enakopravni dialog posameznikov oziroma skupin ljudi, tako da je tudi avtoricina pozicija »subjektivna in angazirana« (Kat nic-Bakarsic 2012: 7), s cimer sledi ideji o jezikoslovju kot znanosti o cloveku in za cloveka. Avtorica se programsko pridruzuje raziskovalcem, ki zavracajo nevtralno znanost in podpirajo stalisce, da so se posebej raziskovalci tisti, ki so del druzbenih struktur in tudi pomembno vplivajo na druzbeno interakcijo (Dijk 2001: 352). Gre torej za angaziran znanstveni pristop, ki ne priznava objektivne pozicije znanstvenika, ampak ga umesca v zgodovinske, druzbene in kulturne kontekste ter se zaveda delovanja na podlagi lastnih prepricanj in ideoloskih pozicij (Kat nic-Bakarsic 2012: 7).
Poseben tematski sklop letošnje prve številke vsebuje osem kratkih znanstvenih prispevkov, ki pregledno opisujejo trenutno stanje na področju leksikografije na Danskem, Švedskem, Norveškem, Hrvaškem, ...v Grčiji, Baskiji, Estoniji in Braziliji. Prispevki so nastali kot rezultat znanstvenega sodelovanja v evropski mreži ENeL – European Network of e-Lexicography ISCH COST Action IS1305.
To ensure linguistic rights as fundamental rights and the equal treatment of all before the law as well as in other social spheres, translation and interpreting are becoming a necessity; the ...regulation of this professional area, defined by society’s socially weakest members, is indicative of the level of democracy in a society. The article presents the Slovenian situation from the perspective of the need to ensure community interpreting, taking into account information gained by direct observation and interviews.The Constitution of the Republic of Slovenia generally guarantees linguistic rights in public settings, but their implementation depends on specific laws, thus ensuring and formally regulating interpreting only in court and asylum procedures, while no services are offered in general social and health care settings (except for sign language interpreting), resulting in a power imbalance in interpreter-mediated interactions where interpreting is managed through the improvisation and goodwill of all parties involved. The article ends with plans on how to improve the situation in Slovenia, considering that an integrated arrangement of community interpreting is necessary nowadays, respecting linguistic rights as basic human rights.
PDF
