V príspevku so obravnavani teoretska izhodišča in izsledki raziskav, opravljenih v sklopu projekta EDUKA2, iz katerih izhaja potreba po novih oziroma dopolnjenih izobraževalnih modelih na ...naselitvenih območjih dveh avtohtonih čezmejnih narodnih manjšinskih skupnosti - slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji. Vsaka izmed navedenih skupnosti sicer že ima svoj izobraževalni sistem, v katerem je manjšinski jezik tudi jezik učnega procesa. A čeprav je tovrstni model domnevno najboljši oziroma najučinkovitejši za zagotavljanje visoke sporazumevalne zmožnosti govorcev, so številne raziskave, opravljene drugod po svetu, že pokazale tudi nekatere njegove omejitve, ki jih potrjujejo tudi opazovanja znotraj projekta EDUKA2. V prispevku so izpostavljena nekatera odprta sociolingvistična vprašanja, ki lahko negativno vplivajo na rabo manjšinskega jezika, prav tako je orisana ena izmed možnosti za njihovo preseganje.
V prispevku predstavljam teoretska in metodološka izhodišča za izdelavo portala SMeJse (Slovenščina kot manjšinski jezik), ob tem pa se obsežneje zaustavljam ob analizi položaja, stanja in statusa ...slovenskega jezika v Italiji, nekaterih specifičnih jezikovnih pojavih, metodoloških izzivih in socioloških okvirih.Pojmi, kot so zvrstnost jezika, norma, prvi/materni oz. tuji jezik, manjšina, diglosija in številni drugi izgubljajo namreč pomen, ki so ga imeli v epistemologijah 20. stoletja, in pridobivajo nove konotacije. Do teh ključnih premikov pri obravnavi jezikovnih pojavov in načrtovanju jezikovnih politik prihaja zaradi novih družbenih kontekstov ob prehodu iz 20. v 21. stoletje. Na percepcije in reprezentacije jezika, ki močno pogojujejo njegovo usvajanje, rabo in tudi uradni položaj – pa tudi znanstveno obravnavo – namreč vplivajo nekateri »zunanji« dejavniki. Med temi gre izpostaviti razvoj in dostopnost novih tehnologij, evropsko politiko na področju manjšinskih jezikov in večjezičnosti nasploh, ekonomsko krizo in njene posledice ter migracijske tokove. Pojmovanje »manjšine« in »manjšinskosti« je tudi na področju jezika in jezikoslovja dobilo nove in drugačne razsežnosti.Na podlagi teh ugotovitev sta Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) in Dijaški dom S. Kosovela v Trstu izdelala spletno platformo SMeJse (www.smejse.it) kot zbirališče novih in že obstoječih orodij, gradiv in informacij za razvoj jezikovnih veščin in spretnosti v slovenskem jeziku. Namen platforme je spodbujanje različnih rab živega slovenskega jezika na območju italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja, predvsem v Italiji – s ciljem, da se zagotovi visoka sporazumevalna zmožnost v vseh zvrsteh in različicah slovenskega jezika, uravnotežena dvojezičnost in razvoj tudi lokalnih idiomov, a znotraj slovenskega jezikovnega kontinuuma.
This article is based on a case study of Slovene speakers in north-western Italy and their attitudes towards language use and policy. Although the legal protection and support for the development of ...minority, regional, and non-dominant languages in Europe have made a remarkable progress, minority language communities still face many serious challenges. On the one hand, the level of their respective legal protection is often not efficient enough. On the other hand, legal protection provides only formal conditions for language maintenance, which has nothing to do with motivation, proficiency, or improvement. Today, most minority speakers in Europe are allowed and encouraged to use their home language in the public; but the question is whether they are motivated to do so. By studying the speakers of Slovene in Italy, my aim is to point at importance of colloquial local and non-local (
) varieties in maintaining minority language and bilingualism.
V prispevku se osredotočam na nekatere sociolingvistične in posledične lingvistične vidike, povezane s skupnostjo govorcev slovenskega jezika, ki se opredeljuje kot slovenska manjšina oz. avtohtona ...skupnost v Italiji. Natančneje obravnavam posamezne primere jezikovnopolitičnih ukrepov, jezikovnega načrtovanja in implementacije strategij za promocijo slovenščine, predvsem pa pomanjkanje vsega omenjenega. Posebej so predstavljene nekatere ideološke izbire in posledice pomanjkanja celostnih, strokovno utemeljenih strategij na tem področju. Prispevek izhaja iz predpostavke, da se jezikovna politika prepogosto omejuje na načrtovanje, urejanje in utrjevanje formalnopravnega statusa manjšinskega jezika v odnosu do večinskega. Razmerje med t. i. higieniki in motivatorji je torej izrazito neuravnoteženo v prid prvim, kar se odraža v vsakdanjih sporazumevalnih praksah govorcev, v njihovih jezikovnih repertoarjih in, nazadnje, v njihovih ne samo jezikovnih, ampak tudi identitetnih opredelitvah.
Zapis posveta o aktualnih sociolingvističnih izzivih in prednostnih raziskovalnih tematikah, ki sta ga organizirala doc. dr. Maja Bitenc in red. prof. dr. Marko Stabej z Oddelka za slovenistiko in je ...potekal v ponedeljek, 27. 9. 2021, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in s prenosom preko Zooma. V prvem delu so vabljene strokovnjakinje in strokovnjaki predstavili svoje poglede ob izhodiščnih vprašanjih, v drugem je sledila razprava vseh sodelujočih. Zapis posnetka so govornice in govorniki uredili po lastni presoji, načeloma s čim manj intervencijami, iz razprave pa so za branje prilagojene in objavljene vsebinsko tehtnejše replike.
Prispevek predstavlja zasnovo, gradnjo in strukturo korpusa lektoriranih besedil s prostora jezikovnega stika med slovenščino in italijanščino, zlasti na območju poselitve avtohtone slovenske narodne ...skupnosti v Italiji. Slovenska skupnost v Italiji je razvila specifične jezikovne poteze, ki so bile predvsem v zadnjih dveh desetletjih predmet številnih raziskav, vendar pa so bile te omejene na manjše korpuse besedil oziroma na posamezne pojave jezikovnega stikanja. Na podlagi takih analiz se je oblikovala teza o jezikovnem separatizmu in secesionizmu slovenščine v Italiji, ki pa je zaradi nezadostne količine podatkov in neustrezne infrastrukture ni bilo mogoče ne dokazati ne ovreči. Z namenom, da to hipotezo preverimo, smo se odločili zgraditi korpus lektoriranih besedil s področja jezikovnega stika med slovenščino in italijanščino in na ta način s kvantitativnimi metodami v sklopu projekta STIKit natančneje ugotoviti, a) v kolikšni meri se jezikovni separatizem pojavlja na območju poselitve slovenske skupnosti v Italiji in b) s katerimi jezikovnimi sredstvi se ta separatizem (najpogosteje) vzpostavlja. Splošni namen projekta pa je priprava in postavitev celostnega pregleda in jezikovne rabe na območju stika med slovenščino in italijanščino, ki bo v končni fazi prinesel globlje razumevanje procesov na tem območju ter – upamo – tudi jezikovnočrtovalske odzive in oblikovanje inovativnih jezikovnih orodij.
The article presents some preliminary considerations and outcomes of a research programme conducted within the project Eduka2. The investigations brought to light the need of a new or – at least – ...renewed educational model in the multilingual border area between Italy in Slovenia. Both communities (the Slovenian in Italy and the Italian in Slovenia) have already established their own schooling system with the minority language used as the vehicular language in the education processes. Even though this model seems to be the most successful and efficient in ensuring the development of the speakers’ communication competence, many studies have shown its limits – these limits are now confirmed also by the data collected within the project Eduka2. The article presents some open sociolinguistic issues that could have a negative impact on the maintenance of the minority languages, and suggests a possible solution with an upgrade of the existing schooling model.
PDF
