24. oktobra 2009 sta Oddelek za klasično filologijo in Društvo za antične in humanistične študije obeležila 30-letnico smrti akademika in dolgoletnega profesorja Filozofske fakultete dr. Milana ...Grošlja (1902–1979) z odkritjem spominske plošče na njegovi rojstni hiši v Kamniku, zdaj Hotelu Malograjski dvor.
Od leta 2004 dalje v slovenski prevodni književnosti spremljamo postopno zapolnjevanje bele lise, ki jo je do nedavnega predstavljal Plutarhov opus Moralia oz. grško Ethika, Etični spisi – zbirka 78 ...poljudnih in strokovnih razprav z najrazličnejšo tematiko od filozofije do naravoslovja (med njimi je tudi nekaj nepristnih).
Transplanted into the vernacular languages and later periods, Classical art forms sometimes assume very different characteristics from the original ones, largely under the influence of the cultures ...into which they have been adopted. This applies to the genre of elegy, which is addressed in the present paper. In Greco-Roman times, the ‘elegy’ was any longer elegiac form (that is, a poem composed in the elegiac couplet), which could deal, especially in Ancient Greece, with a number of themes expressing personal feelings or opinions exhortations to war or virtue, reflections on serious or light topics, epitaphs or laments, and often love. In English poetry, the term ‘elegy’ first appeared in the 16th century, which also witnessed the beginnings of a separate sub-genre - the funeral elegy. From an initial generalised meaning, which reflected the broad thematic scope of the Classical genre, ‘elegy’ gradually narrowed down to a poem expressing lament or displaying a grave, pensive tone. An important influence on the funeral elegy was Classical pastoral poetry, or rather the laments for dead persons which were sometimes embedded in eclogues. As a result, a number of devices used by the founder of pastoral poetry, Theocritus, in the 3rd century BC recur as conventions in the major English elegies from the 16th to the 20th centuries, although recent English elegy often defies tradition. Another important divergence from the Classical genre is the arbitrariness of form ever since its beginnings, the English elegy has displayed a variety of verse patterns, and nowadays even a novel may be labelled an ‘elegy’. Thus the decisive criterion of the genre has shifted from form to content and especially to mood.
IzvlečekPrispevek osvetljuje kompleksno temo prevodne književnosti, njenega mesta med drugimi vrstami književnosti in kriterijev, ki opredeljujejo, kaj v posamezni kulturi obvelja za »dober« prevod. ...Pretežno na osnovi praktičnih primerov predstavlja trajne probleme, s katerimi se ne ukvarjajo le prevajalci, ampak tudi bralci, torej širša javnost in literarni teoretiki: probleme, do katerih si vsak bralec izoblikuje tak ali drugačen odnos, vendar pogosto brez pravega zavedanja, da je mogoče zagovarjati tudi drugačne pristope. Nekatere najpogostejše dihotomije, ki se redno pojavljajo tako v praktičnih izzivih za prevajalce kot v prevodoslovnih teorijah, so »dobesedno« in »prosto« ali »svobodno« prevajanje, potujevanje in podomačevanje, posodabljanje in arhaiziranje, vprašanje cenzure. Prispevek ne poskuša predstaviti celovite palete vodilnih mednarodnih ali slovenskih prevodoslovnih teorij in raziskav niti jih nadrobno podati, temveč se v teoretičnih odlomkih sklicuje zgolj na tiste, ki najnazorneje osvetljujejo omenjene dihotomije. Posega po primerih tako iz slovenske kakor neslovenske prakse, če so slednji izrazito poantirani in zato primerni za reprezentativne zglede. Že iz tega bežnega pregleda pa se jasno izlušči sklep, da prevod ne zrcali vedno značilnosti izvirnika, saj se izhodiščno in ciljno besedilo lahko močno razlikujeta po namenu, slogu in celo po pomenu posameznih besed ali celih odlomkov.
Meseci med 26. januarjem in 20. julijem 2008 so v beneškem Palazzu Grassi rezervirani za velik mednarodni projekt, ki je še posebno zanimiv za klasične filologe ter preučevalce antike in srednjega ...veka: za razstavo z naslovom Rim in barbari: rojstvo novega sveta.
Po zaslugi prevajalskih in analitičnih prizadevanj Maje Sunčič je v slovenskem prostoru končno postal deležen nekoliko večje pozornosti orjaški segment Plutarhovega opusa, ki je bil doslej skoraj ...povsem zanemarjen. To je zbirka 78 poljudnih in strokovnih razprav z raznovrstno tematiko od filozofije do naravoslovja, ohranjenih pod skupnim latinskim naslovom Moralia oz. grško Ethika, Etični spisi (med njimi je tudi nekaj nepristnih).
Zdi se, da so za Cicerona, največjega rimskega prozaista in nenazadnje pomembnega posredovalca grške filozofske misli, po dolgih letih zanemarjanja na Slovenskem napočili boljši časi. Medtem ko je ...bilo do nedavnega od njegovih del v slovenščini na voljo le Največje dobro in največje zlo, so v zadnjih štirih letih izšli kar trije novi prevodi.
The order of clause constituents in Slovene is largely guided by functional sentence perspective, while its English counterpart is grammar-based and much less flexible. Therefore the English ...translation of a Slovene clause often displays a different order of constituents. In poetry, however, the position assigned to an entity, action, or concept within a line of verse contributes to the overall meaning, text pattern, and poetic effect. Accordingly, efforts are made to preserve the same order of participants in translation, which often results in the assignment of a new syntactic role to the participant and the restructuring of the entire clause. This paper discusses the most frequent types of restructuring employed in the English translations of select poems by the contemporary Slovene poet Dane Zajc.
When systemic differences between languages preclude the possibility of a truly “faithful” translation, the translator may choose to preserve either the form of the original, that is its syntactic ...structure, or its function, which includes not only the meaning but also stylistic effects such as the degree of markedness. Faithfulness to the original form may result in a different degree of markedness in translation, or even in a reinterpretation of the structure, with a concomitant change in meaning. On the other hand, the preservation of the original function by introducing structural devices congenial to the target language may obscure the original cohesive devices, including figures. Since the balance between form and function is particularly delicate in poetry, this paper examines the choices between them in two English translations of “Belo”, a free verse poem by the contemporary Slovenian poet Dane Zajc. The central issue discussed is the ordering of constituents, which is dominated by different principles in the two languages. Since both form and function play a vital role in poetry, such an analysis cannot yield a formula for each type of translation problem; nevertheless, it can locate the points of divergence in the source and target languages, as well as use the translators’ choices to draw conclusions about the nuances of acceptability in the target language.
Jezuitski učitelji, ki so v Ljubljani ustanovili gimnazijo in nekakšno polovično univerzo, so se ukvarjali z antično književnostjo na vrsto načinov. Njihovo delovanje je predstavljeno v šestih ...razdelkih. V prvem je opisan jezuitski šolski sistem nasploh, medtem ko drugi prikazuje odnos reda do klasikov. Pri tem je posebej izpostavljeno znanstveno delovanje jezuitov na Slovenskem. V tretjem razdelku je podan nadroben pregled (zlasti) latinskega čtiva, predpisanega za pouk v vsakem od šestih gimnazijskih razredov, poleg tega pa tudi opis učnih metod. V četrtem razdelku so navedeni ohranjeni naslovi in vsebine zaključnih gimnazijskih izpitov iz književnosti, ki so potekali v Ljubljani. V petem so začrtane glavne značilnosti jezuitske šolske dramatike, šesti pa zaokroži prispevek z razpravo o sedemnajstih dramah z (domnevno) tematiko iz antične književnosti, ki so jih napisali in uprizorili ljubljanski jezuiti s svojimi učenci.
PDF
