V prispevku je predstavljen razvoj socialne geografije v devetdesetih letih njenega obstoja na ljubljanski univerzi. Ta razvoj je mogoče razdeliti v tri obdobja: (1) dobo tradicionalne geografije; ...(2) dobo hitre industrializacije in z njo povezanih procesov urbanizacije ter deagrarizacije, ki so se odražali v spremembah podobe ter funkcije slovenske pokrajine; in (3) obdobje po osamosvojitvi Slovenije, katerega zlasti po vstopu v EU zaznamujejo poskusi uveljavljanja sonaravnega in trajnostnega razvoja.
V prispevku je predstavljen poskus opredelitve sodobnih problemov razvoja kulturne pokrajine slovenskega podeželja, ki so posledica učinkov treh faz družbeno-ekonomskega, prostorskega in poltičnega ...razvoja Slovenije. Med problemi najbolj izstopajo: prepočasno odpravljanje neugodne zemljiške strukture, omejene naravne danosti za moderno kmetijstvo in poglabljanje regionalnih razlik v gospodarski razvitosti Slovenije, s čemer je povezan tudi proces razpadanja podeželske kulturne pokrajine na perifernih območjih.
In the following paper the contemporary problems of the Slovene countryside will be discussed with special emphasis on the problems of image of the cultural landscape, which developed as a ...consequence of the rapid economic development of Slovenia. The relationship among different individual land categories is changing fast and the remnants of the economic structure of classic agrarian and modern industrial society are intertwined in contemporary Slovenia. We will deal especially with the consequences of European market-oriented agrarian policy, which is applied towards large differences between individual regions of Slovenia.
V zadnjem desetletju po osamosvojitvi Slovenije in s postopnim vključevanjem v druž-beno-gospodarski sistem Evropske se spreminja sestava aktivnega prebivalstva, upada število zaposlenih, povečuje se ...število zaposlenih v kvartarnih in zlasti v terciarnih dejavnostih, močno pa naraščata število dijakov in študentov, ter delež nezaposlenih. Sledimo hitremu ogozdovanju ter socialnemu prelogu tudi na površinah, ki bi bile pri-merne za kmetijsko izrabo.
V prispevku so predstavljene nova metodologija, teorija in aplikacija socialne geografije v praksi, ki so se razvile pod vplivom evropske integracije Slovenije in oblikovanja tržnega kmetijstva ...Evropske unije. Posledice prilagajanja slovenskega kmetijstva zahtevam Evropske unije se že kažejo v novih potezah podobe kmetijskega prostora, posledično pa tudi v celotni podobi in funkciji kulturne pokrajine.
V prispevku so osvetljeni elementi procesa diferenciacije slovenskega podeželja, ki se je v štirih desetletjih pod vplivom industrializacije in konceptom policentričnega regionalnega razvoja ...diferenciralo na območja urbanizacije, prehodna območja in območja depopulacije. To diferenciacijo je spremljala rast deleža v industriji zaposlenega prebivalstva in posledično hiter upad deleža kmečkega prebivalstva. Upadanje deleža in števila kmečkega prebivalstva pa je odprlo številne nove probleme (opuščanje obdelave zemlje, ozelenjevanje, ogozdovanje), kar povzroča velike težave pri vzdrževanju kulturne pokrajine, zlasti na območjih depopulacije.
Avtor na primeru slovensko-hrvaške meje predstavi probleme na mikro- (lokalni) in makro-regionalni (meddržavni in evropski) ravni, ki so se pojavili ob vzpostavitvi slovensko-hrvaške meje po letu ...1991. Na lokalni ravni predstavi negativne učinke meje v življenju tamkajšnjega prebivalstva, na makro-regionalni ravni pa opredeli pomen tega prostora v mednarodnem prometu.
V prispevku je predstavljen razvoj socialne geografije v devetdesetih letih njenega obstoja na ljubljanski univerzi. Ta razvoj je mogoče razdeliti v tri obdobja: (1) dobo tradicionalne geografije; ...(2) dobo hitre industrializacije in z njo povezanih procesov urbanizacije ter deagrarizacije, ki so se odražali v spremembah podobe ter funkcije slovenske pokrajine; in (3) obdobje po osamosvojitvi Slovenije, katerega zlasti po vstopu v EU zaznamujejo poskusi uveljavljanja sonaravnega in trajnostnega razvoja.
V prispevku je predstavljen poskus opredelitve sodobnih problemov razvoja kulturne pokrajine slovenskega podeželja, ki so posledica učinkov treh faz družbeno-ekonomskega, prostorskega in poltičnega ...razvoja Slovenije. Med problemi najbolj izstopajo: prepočasno odpravljanje neugodne zemljiške strukture, omejene naravne danosti za moderno kmetijstvo in poglabljanje regionalnih razlik v gospodarski razvitosti Slovenije, s čemer je povezan tudi proces razpadanja podeželske kulturne pokrajine na perifernih območjih.
PDF
