Since the late 1980s and early 1990s developing countries and transition societies have become attractive new destinations for Chinese traders. As “economies of scarcity” (Nyíri, 2007, 139) they ...provide opportunities to import and trade in a range of inexpensive Chinese goods. These new destination countries have become particularly attractive to Chinese traders also because they have weak links to the global economy, and do not have severe restriction to immigration. Consequently, many countries in Africa as well as Central and South Eastern Europe have become new destinations for Chinese migrants who operate in trade and services as transnational, petty entrepreneurs (Haugen, Carling, 2005; Mohan, Tan-Mullins, 2009, 595; Chang et al., 2011; Krasteva, 2005; Nyíri, 1999, 2003, 2007). In this paper I focus on Chinese trading migration to Serbia. I argue that in choosing destinations for their businesses Chinese traders increasingly opt for underdeveloped regions and transition societies not because they provide good business opportunities measured by economic indicators alone. Rather, these destinations are chosen because they provide better opportunities for an entrepreneurial life embedded in self-reliance and self-management. Some of these opportunities, as my discussion will demonstrate, are importantly gendered, opening up new gender space for young families and for women in particular. My discussion will further point out that because business opportunities in Serbia do not necessarily imply desirable living conditions, Chinese traders diversify their family strategies, which are translocally and transnationally negotiated. In doing so, I argue, they become protagonists, actively involved in establishing their livelihoods and flexible ways of incorporation.
Članek razpravlja o položaju kitajskih trgovcev v Srbiji, eni njihovih novejših destinacij v Evropi. Zasnovan je na v glavnem kvalitativnih/etnografskih podatkih, zbranih za pilotno študijo trgovskih ...migracij v Srbijo. Članek preiskuje intersekcijo med lokalnim in globalnim kontekstom oblikovanja položaja kitajskih trgovcev, ki kot spolno zaznamovani akterji ustvarjajo priložnosti zase in svoje družine v tranzicijski družbi, kakršna je Srbija. Trdi, da je nekaj teh priložnosti pomembno spolno zaznamovanih in povezanih z radikalnim zamikom v vzorcih spolnih vlog v skrbi za otroke in druge, ki so značilni za večino družb sprejema. Medtem ko je bilo v zadnjih desetletjih skrbstveno delo v imigrantskih družbah v glavnem vezano na delo imigrantov in še posebej imigrantk, tranzicijska družba, kot je srbska, kitajskim trgovkam omogoča, da skrb za otroke poverijo večinoma lokalnim ženskam srednjega razreda. Ta obrat vlog pri »delitvi dela« v skrbstveni sferi med imigrantkami in lokalnimi ženskami prevladuje v t. i. »privlačni« migrantskidestinaciji – kot demonstrira tudi razprava v pričujočem članku, je v prid tako kitajskim trgovkam in njihovim družinam kot tudi lokalnim ženskam in njihovim družinam. Ta premik je osrednji v razvoju spolno zaznamovanih translokalnih in transnacionalnih družinskih strategij kitajskih trgovcev v Srbiji.Razprava v pričujočem članku dokazuje, da so te spolno zaznamovane strategije pomembne za transnacionalne poti umeščanja kitajskih trgovcev, katerih cilj ni nekje se »namestiti« za vedno, ampak ostati mobilen za »na bolje«.
Članek razpravlja o položaju kitajskih trgovcev v Srbiji, eni njihovih novejših destinacij v Evropi. Zasnovan je na v glavnem kvalitativnih/etnografskih podatkih, zbranih za pilotno študijo trgovskih ...migracij v Srbijo. Članek preiskuje intersekcijo med lokalnim in globalnim kontekstom oblikovanja položaja kitajskih trgovcev, ki kot spolno zaznamovani akterji ustvarjajo priložnosti zase in svoje družine v tranzicijski družbi, kakršna je Srbija. Trdi, da je nekaj teh priložnosti pomembno spolno zaznamovanih in povezanih z radikalnim zamikom v vzorcih spolnih vlog v skrbi za otroke in druge, ki so značilni za večino družb sprejema. Medtem ko je bilo v zadnjih desetletjih skrbstveno delo v imigrantskih družbah v glavnem vezano na delo imigrantov in še posebej imigrantk, tranzicijska družba, kot je srbska, kitajskim trgovkam omogoča, da skrb za otroke poverijo večinoma lokalnim ženskam srednjega razreda. Ta obrat vlog pri »delitvi dela« v skrbstveni sferi med imigrantkami in lokalnimi ženskami prevladuje v t. i. »privlačni« migrantskidestinaciji – kot demonstrira tudi razprava v pričujočem članku, je v prid tako kitajskim trgovkam in njihovim družinam kot tudi lokalnim ženskam in njihovim družinam. Ta premik je osrednji v razvoju spolno zaznamovanih translokalnih in transnacionalnih družinskih strategij kitajskih trgovcev v Srbiji.Razprava v pričujočem članku dokazuje, da so te spolno zaznamovane strategije pomembne za transnacionalne poti umeščanja kitajskih trgovcev, katerih cilj ni nekje se »namestiti« za vedno, ampak ostati mobilen za »na bolje«.
PDF
