Prispevek povzame razumevanje paremioloških enot v frazeologiji in predstavi vpliv teorije češkega jezikoslovca F. Čermáka v slovenskem prostoru. Prizadeva si odgovoriti na vprašanje, zakaj paremije ...sodijo v frazeologijo, in argumentira razliko med frazemskimi variantami in t. i. oblikami rabe oz. frazemskimi oblikami. Obstoj besednozveznih frazemov, ki nastajajo iz paremioloških enot, opazuje s sinhronega vidika, soobstajanje enih in drugih predstavlja skrajni točki, ki ju povezujejo vmesne strukturne variacije.
Povzetek. V članku je predstavljena raba frazeoloških enot (FE) v besedilih o slovenskih predsedniških volitvah (2022) v treh revijah in delno treh spletnih portalih. Podatki so primerjani z ...obstoječimi podatki o frazeologiji v medijskih besedilih sploh. Predstavljene so skupne lastnosti glede na vrsto besedila, razporejenost in rabo frazeoloških prenovitev. Kot nevarna se pokaže konotativnost FE, ki razkriva temperament ali namero govorca/pisca, z odsotnostjo pa racionalno nadzorovanost izražanja. Te lastnosti FEpomenijo težavo, ko želi jezikoslovec določiti status in funkcijo FE - odstop od ustaljenosti FE je lahko napaka ali namerna modifikacija z novim sporočilom.
2.1.1 Omejene prostore bi morda laliko delili na naravne, npr. planeti rdeci planet 'Mars', vode velika luza 'Atlantski ocean, ocean sploh', celine crni kontinent 'Afrika', /70V/' svet 'Amerika', ...stari s\'et 'Evropa', pokrajine na kmetih 'na podezelju, podezelje', in civilizacijske (kultume, druzbene), npr. banana/bananska republika 'manjsa, gospodarsko inpoliticno nerazvita drzava', dezela vzhajajocega sonca 'Japonska', dezela na juzni strani Alp 'Slovenija', na juzni strani Alp 'v Sloveniji', prebivalisca za resetkami 'v zapora, zapor', babilonski stolp (cesa), n/Noetova barka 'pribezalisce, zatocisce', asfaltna dzungla (po SSF) 'prometno prenatrpane oeste, ulice mest, velemest in te kot zivljenjski prostor brezdomcev, klatezev betonska dzungla blokovsko naselje' (po SSF: 'znacilnost mest, da veliko njegovih prebivalcev zivi v velikih betonskih zgradbah); popek sveta 'kjerpotekajo najpomembnejsi kultumi, politicni itd. dogodki', trebuh mesta 'trznica'; kamor gre se cesar pes 'na stranis stranis kjer bog roko ven moli 'gostilna', od koder se ni se nihce vrnil 'onostranstvo'; streha nad glavo 'dom, stanovanje', levji brlog, volcji brlog. 2.1.2 Vrednost neomejenega prostora bi po eni strani pripisali prostora, ki je brez konca in kraja 'neskoncen',8 morda se, ki je vseobsegajoc kot kamor oci nesejo/sezejo 'vsenaokrog', in po dragi strani tudi ponavljajocim se prostorskim danostim v tu in/pa tam 'na nekaterih mestih, po nekaterih krajih', sem in/pa/ter tja 'ponekod'9. Frazemov s tem pomenom ni veliko, njihov pomen je pogosto na meji prostorskosti sploh (prim, dalje prostor -> cas). Poleg tega se pri frazeolosko izrazene neomejenem prostora zastavlja tudi vprasanje meje med omejenim in neomejenim prostorom. Je oni s\>et 'onostranstvo' neomejeni in ta svet 'tostranstvo, svet, z/Zemlja' omejeni prostor? Je (sicer tenninoloska, a nemotivirana zveza z obrobja frazeologije) crna luknja neomejeni prostor? So prostori obljubljena dezela (tam,) kjer se cedi(ta)/tece(ta) med in mleko 'kjer je vsega dobrega v izobilju', Indija Koromandija omejeni ali neomejeni. Frazema dolina solz in solzna dolina, ki sta jima v Kebrovem slovaiju (SSF nadiztocnica dolina) pripisana dva pomena,10 s pomenom 'kraj trpljenja, tezav' sodita v pomensko polje 'neomejeni prostor', s pomenom 'svet, Zemlja' pa v 'omejeni prostor'. Pravzaprav izrazajo prostor kot neomejen vsi frazemi, v pomenu katerih je lastnostni del nadrejen prostorskemu, npr. jama razbojnikov ali levji brlog 'nepredvidljiv, tvegan, nevaren kraj', volcji brlog* 11 'skrivalisce, prebivalisce nicvrednih, slabih ljudi' in sopomenski gadje gnezdo, jama razbojnikov. Prim, drugace v frazemu sracje gnezdo, ki v svojem prostorskem pomenu izraza omejeni prostor.12 2.1.4 Ce povzamemo: leksem prostor ni zelo frazemotvoren, medtem ko poje prostora rezultira v velikem stevil frazemov pomenskega polja 'prostor', se najbolj frazemotvoren je v okviru pomena 'prostorska dimenzionalnost'. Vzrok za to je deloma teoreticne narave - omejitev frazeologije na t. i. frazeologijo v ozje smislu (zahteva po vsaj delni nemotiviranosti), s katero smo izlocili zlasti zveze tenninoloskega tipa, deloma pa je poleg tega vzrok se jezikovne narave - izlocili smo namrec lastnoimenska vecbesedna poimenovanja prostorov, npr. Bela hisa Neupostevanje je v skladu s spoznanji pomenoslovja, ki lastna imena na podlagi odsotnosti denotativnega pomena, ki ga nadomesca funkcija identifikacije, in dmgih lastnosti (prim. vidovic Muha 2013: 92-93) izloca iz slovarja In vendar smo zgoraj navajali frazeme kot dezela vzhajajocega sonca, dezela na juzni strani Alp, rdeci planet, velika luza, ki so jim v slovarj pripisani »pomeni«: Japonska, Slovenija, Mars, Atlantik. Menimo, da gre za poimenovanja, ki so nastala z metaforicnim pomenskim prenosom in poleg v razlicni meri ohranjenega lastnostnega delà denotativnega pomena (dezela na juzni strani I!p je recimo svetla, soncna)17 ohranjajo tudi konotacijo - prav tako v razlicni meri. Ce imamo na eni strani frazem velika luza, v katerem je prisotnost tudi denotativnega pomena dokaj ekplicitna: tako SSKJ kot SSF ga razlagata kot 'Atlantski ocean' in 'ocean (sploh)' (= 'prostor z zelo veliko in velikim obsegom vode'), imamo na drugi rdeci planet 'Mars', ki bi ga zlalika postavili ob dvojico Velika Britanija - Otok, ceprav ga SP navaja z malo zacetnico.18 Na nekatere mejne primere te vrste (»osebna lastna imena iz pravljicne sveta«), vendar zunaj frazeologije, opozaija tudi A. Vidovic Muha (2013: 92).
The Slovene language abounds with phraseological units with the structure verb and clitics (clitic word forms) jo, ga, jih, such as ucvreti jo 'to run away', lomiti ga 'to do foolish things, to make ...mistakes'. The linguistic treatment of this group is interesting, since the question whether jo, ga, jih are clitics of a personal pronoun or free verb morphemes raises the problem of the demarcation line between the (idiomatic) word and (phraseological) word combination. As far as phraseology is concerned, the above-men tioned group is interesting because it represents one of the structures of minimal phraseological units 1 which are, doubtlessly, most frequent in Slovene second only to phraseological prepositional phrases. For the Slovene phraseology, this group is impor tant, since it is a large one, and as examples in the Corpus of Slovene Texts called FIDA2 show, (still) a productive one. Examples of phraseological units of the same type which are constantly formed anew lead us to believe that we are faced with a model formation and they are indicative of the processes of 'modelization'. A quick look at the phraseology of other Slavonic languages reveals that such phraseological units exist only exceptionally if they are not absent altogether. As far as I know, the phraseological units of this type exist only in Croatian and Serbian (in a very limited number of cases, such asjebi ga). In Pleteršnik's Slovene-German Dictionary (1894: 828) a note is included under the entry I. on (ona, ono).
Določanje meje, ki jo v prispevku jezikoslovno utemeljujemo, je v določeni meri povezano tudi s teoretičnim pristopom - v razpravi govorimo o pristopih idiom- in fraz- - le-ta pa s tipom jezika, ...katerega gradivo je predmet raziskovanja. T. i. spodnja meja frazeološke enote bo določana na gradivu slovenskega jezika kot enega od slovanskih jezikov, v katerih so meje oz. končaji besed pretežno zaznamovani z oblikovno, oblikoslovno in besedotvorno, spremenljivostjo.
Protestantizem ima pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika tako rekoč brezprizivno ključno vlogo. To je bilo potrjeno že z mnogimi jezikoslovnimi analizami. V prispevku se raziskuje, kako je v ...besedilih, ki jih je slovenski prostor v 16. stoletju prineslo to duhovno-zgodovinsko gibanje, jezikovno izraženo področje jezikovnega sporazumevanja. Ciljna domena v prenosniški metafori (conduit metaphor), krovni metafori za to področje, je poimenovana kot BESEDA. Pri tem imamo v mislih večpomenskost leksema beseda, kakor jo izkazuje Slovar slovenskega knjižnega jezika in je izkazana že v besedilih 16. stoletja. Gradivo za analizo predstavlja kolokabilnost tega leksema v izbranih slovenskih protestantskih besedilih. na tej podlagi je bila opravljena konceptualnometaforična analiza, kakor jo razume kognitivna semantika.
V prispevku so predstavljeni temeljni pojmi, s katerimi je mogoče pojasniti besedilno pogojene kreativne posege v ustaljeno strukturo in/ali pomen frazeoloških enot. Ob primerjavi s stanjem raziskav ...v tuji, predvsem germanistični in rusistični frazeološki literaturi se poskuša najti lastnosti, na podlagi katerih bi frazeološke modifikacije ločili na eni strani od napačne rabe frazemov in na drugi od frazeoloških ponovitev. Na kratko se omenja tudi začetke tega stilističnega postopka v slovenskih besedilih.
V prispevku so predstavljeni temeljni pojmi, s katerimi je mogoče pojasniti besedilno pogojene kreativne posege v ustaljeno strukturo in/ali pomen frazeoloških enot. Ob primerjavi s stanjem raziskav ...v tuji, predvsem germanistični in rusistični frazeološki literaturi se poskuša najti lastnosti, na podlagi katerih bi frazeološke modifikacije ločili na eni strani od napačne rabe frazemov in na drugi od frazeoloških ponovitev. Na kratko se omenja tudi začetke tega stilističnega postopka v slovenskih besedilih.
PDF