Uvod: Duševno zdravje je pri mladostnikih lahko okrnjeno zaradi samopoškodovalnega vedenja v različnih oblikah. Namen raziskave je bil identificirati specifične vloge medicinske sestre z naprednimi ...znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena.Metode: Uporabljeni sta bili metoda pregleda literature in metoda tematske analize izbranih virov z oblikovanjem kod, kategorij ter tematskih področij. Po elektronskih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE in ERIC je iskanje potekalo s pomočjo ključnih besed »samopoškodovanje«, »adolescenca« in »napredna zdravstvena nega« v angleškem prevodu. Glavna vključitvena kriterija sta bila osredotočanje na intervencije zdravstvene nege pri samopoškodovalnem vedenju ter obdobje adolescence. Tematska analiza je potekala na način odprtega kodiranja, kjer so enoto kodiranja predstavljale ključne ugotovitve izbranih virov.Rezultati: Predlagane vloge medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena so: specializirana klinična ocenjevalka, izvajalka presejalnih programov, promotorka duševnega zdravja, začetnica specializirane obravnave, izvajalka specifičnih intervencij, preprečevanje samopoškodovalnega vedenja, sodelovanje v interdisciplinarnem timu ter izvajanje izobraževanj.Diskusija in zaključek: Treba bo razviti klinično pot obravnave mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena in intervencije zdravstvene nege, podprte z dokazi. Prav medicinske sestre so pri tem v edinstvenem položaju, saj jih mladostniki pogosto izberejo raje kot ostale strokovnjake, kar predstavlja izreden potencial za razvoj vloge medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja mladostnikov.
Introduction: Individuals may belong to different sexual minorities. Such a personal circumstance should not influence the quality of healthcare. Yet, many face discrimination due to their sexual ...orientation, while the healthcare system is typically heteronormative. The objective of this integrative review was to provide a synthesis of research evidence on the experiences of lesbian, gay, bisexual and transgender (LGBT) individuals with healthcare professionals.Methods: An integrative literature review was employed, and codes and categories were identified. A literature search was performed in the databases Springer Link, SAGE, CINAHL, Academic Search Elite and MEDLINE. The key words used were: "experiences", "healthcare", "gay patient experiences", "gay", "lesbian", "homosexual", "bisexual" and "transgender". Primary sources were selected according to inclusion and exclusion criteria. Thematic analysis was conducted with an open coding of the results of selected sources. Results: A total of 6,839 studies were screened from June to August 2018 and 14 (published between 2009 and 2017) were selected for the final analysis. The results yielded 41 codes, combined into two categories termed: 'Positive experiences of LGBT individuals with healthcare professionals' and 'Negative experiences of LGBT individuals with healthcare professionals'.Discussion and conclusion: The experiences of LGBT individuals with healthcare professionals are ambivalent. Although positive experiences prevail, negative ones should not be overlooked as they are derived from heteronormativity and sometimes even prejudice and homophobia. Healthcare professionals need cultural competences which reflect the developments in a society and the needs of its individuals.
Uvod: Duševno zdravje je pri mladostnikih lahko okrnjeno zaradi samopoškodovalnega vedenja v različnih oblikah. Namen raziskave je bil identificirati specifične vloge medicinske sestre z naprednimi ...znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena. Metode: Uporabljeni sta bili metoda pregleda literature in metoda tematske analize izbranih virov z oblikovanjem kod, kategorij ter tematskih področij. Po elektronskih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE in ERIC je iskanje potekalo s pomočjo ključnih besed »samopoškodovanje«, »adolescenca« in »napredna zdravstvena nega« v angleškem prevodu. Glavna vključitvena kriterija sta bila osredotočanje na intervencije zdravstvene nege pri samopoškodovalnem vedenju ter obdobje adolescence. Tematska analiza je potekala na način odprtega kodiranja, kjer so enoto kodiranja predstavljale ključne ugotovitve izbranih virov. Rezultati: Predlagane vloge medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena so: specializirana klinična ocenjevalka, izvajalka presejalnih programov, promotorka duševnega zdravja, začetnica specializirane obravnave, izvajalka specifičnih intervencij, preprečevanje samopoškodovalnega vedenja, sodelovanje v interdisciplinarnem timu ter izvajanje izobraževanj. Diskusija in zaključek: Treba bo razviti klinično pot obravnave mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena in intervencije zdravstvene nege, podprte z dokazi. Prav medicinske sestre so pri tem v edinstvenem položaju, saj jih mladostniki pogosto izberejo raje kot ostale strokovnjake, kar predstavlja izreden potencial za razvoj vloge medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja mladostnikov.
Introduction: Individuals may belong to different sexual minorities. Such a personal circumstance should not influence the quality of healthcare. Yet, many face discrimination due to their sexual ...orientation, while the healthcare system is typically heteronormative. The objective of this integrative review was to provide a synthesis of research evidence on the experiences of lesbian, gay, bisexual and transgender (LGBT) individuals with healthcare professionals. Methods: An integrative literature review was employed, and codes and categories were identified. A literature search was performed in the databases Springer Link, SAGE, CINAHL, Academic Search Elite and MEDLINE. The key words used were: "experiences", "healthcare", "gay patient experiences", "gay", "lesbian", "homosexual", "bisexual" and "transgender". Primary sources were selected according to inclusion and exclusion criteria. Thematic analysis was conducted with an open coding of the results of selected sources. Results: A total of 6,839 studies were screened from June to August 2018 and 14 (published between 2009 and 2017) were selected for the final analysis. The results yielded 41 codes, combined into two categories termed: 'Positive experiences of LGBT individuals with healthcare professionals' and 'Negative experiences of LGBT individuals with healthcare professionals'. Discussion and conclusion: The experiences of LGBT individuals with healthcare professionals are ambivalent. Although positive experiences prevail, negative ones should not be overlooked as they are derived from heteronormativity and sometimes even prejudice and homophobia. Healthcare professionals need cultural competences which reflect the developments in a society and the needs of its individuals.