Uvod: Telemedicinska obravnava stopa v ospredje kot strategija za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki v Sloveniji povzročijo visok delež smrti. Namen raziskave je bil preučiti, kakšne ...izkušnje imajo pacienti z diagnozo kronične bolezni tako z uporabo telemedicinske opreme kot s telemedicinsko obravnavo v ambulanti družinske medicine. Metode: Julija 2020 so bile v enem od slovenskih zdravstvenih domov izvedene štiri fokusne skupine z 19 pacienti s sladkorno boleznijo tipa 2 in/ali visokim krvnim tlakom. Prepisi skupinskih pogovorov so bili analizirani po načelih induktivne tematske analize. Rezultati: S pomočjo induktivne tematske analize je bilo oblikovanih sedem tem: prednosti in slabosti telemedicinske obravnave, enostavnost uporabe telemedicinske opreme, dvosmerna komunikacija z zdravstvenim osebjem, učinki telemedicinske obravnave na zdravstveno stanje pacientov, želja po uporabi in dostopnosti telemedicinske obravnave, vpliv in opora okolja ter skrb za lastno zdravje. Teme vsebujejo 10 podtem in 29 dejavnikov. Diskusija in zaključek: Na izvajanje telemedicinskih meritev najbolj vplivajo zaznana potreba pacientov in navodila zdravstvenega osebja. Kljub pozitivni izkušnji pacientov z uporabo telemedicinske opreme je potrebna strokovna presoja primernosti tovrstne obravnave na individualni ravni, ki ne vključuje le zdravstvenega stanja pacientov, marveč tudi oceno njihovega odnosa do zdravja in digitalnih veščin.
Uvod: Telemedicinska obravnava stopa v ospredje kot strategija za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki v Sloveniji povzročijo visok delež smrti. Namen raziskave je bil preučiti, kakšne ...izkušnje imajo pacienti z diagnozo kronične bolezni tako z uporabo telemedicinske opreme kot s telemedicinsko obravnavo v ambulanti družinske medicine. Metode: Julija 2020 so bile v enem od slovenskih zdravstvenih domov izvedene štiri fokusne skupine z 19 pacienti s sladkorno boleznijo tipa 2 in/ali visokim krvnim tlakom. Prepisi skupinskih pogovorov so bili analizirani po načelih induktivne tematske analize. Rezultati: S pomočjo induktivne tematske analize je bilo oblikovanih sedem tem: prednosti in slabosti telemedicinske obravnave, enostavnost uporabe telemedicinske opreme, dvosmerna komunikacija z zdravstvenim osebjem, učinki telemedicinske obravnave na zdravstveno stanje pacientov, želja po uporabi in dostopnosti telemedicinske obravnave, vpliv in opora okolja ter skrb za lastno zdravje. Teme vsebujejo 10 podtem in 29 dejavnikov. Diskusija in zaključek: Na izvajanje telemedicinskih meritev najbolj vplivajo zaznana potreba pacientov in navodila zdravstvenega osebja. Kljub pozitivni izkušnji pacientov z uporabo telemedicinske opreme je potrebna strokovna presoja primernosti tovrstne obravnave na individualni ravni, ki ne vključuje le zdravstvenega stanja pacientov, marveč tudi oceno njihovega odnosa do zdravja in digitalnih veščin.
Abstract
This poster presents the results of an intervention study exploring how engagement in telemedicine at home affects chronic patients’ perceptions of usability and acceptability of the ...employed equipment, perceptions of its psychosocial impact, and intention of future use in the context of population aging. A purposively selected sample of 103 patients (mean age: 58 years) with chronic conditions (diabetes and/or hypertension) recruited in a community health center in Slovenia tested a home telemedicine system (TMS). After three months of utilization, an assessment of the relative importance of the usability and acceptance of TMS as factors influencing the patients’ self-reported psychosocial perception of TMS and intention of future use was performed based on a proposed structural equation model explaining these interdependencies. The results confirmed four of eight tested hypotheses. Notably, the intensity of TMS use was found to affect the evaluation of its usability, the perception of its psychosocial impact, and the intent of future use. Usability was found to be the main factor directly influencing acceptability, perception of psychosocial impact and intent for future use, whereas acceptability did not significantly affect either the perception of the psychosocial impact of TMS or the intent of future use.
V članku obravnavamo vlogo novih tehnologij v sodobni potrošni kulturi, pri čemer se posebej osredotočamo na odnos med mobilnim telefonom in sodobnimi potrošniškimi praksami, ki so organizirane okrog ...estetike začasnosti in podvržene etičnemu imperativu iskanja idealiziranega užitka v novem. Avtor ugotavlja, da mobilni telefoni v sodobni potrošni kulturi niso zgolj objekti utilitarne potrošnje, marveč so s svojo nenehno navzočnostjo v vsakdanjem življenju del potrošnih praks, ki so usmerjene k emocionalnemu, estetskemu in hedonističnemu izkustvu. V takšnih okoliščinah potrošnje mobilnih telefonov ne določajo le materialni vidiki njihove artefaktnosti, vezani na željo po novem kot inovativnem ali nasprotju starega, ampak predvsem v subjektu umišljeno izkustvo novega kot nepoznanega. Na osnovi empiričnih analiz ugotavljamo, da se organizacija potrošnih praks med slovenskimi uporabniki mobilnih telefonov povezuje z nakazano tipologijo novega. Natančnejši vpogled v samotematizacijo novega znotraj treh skupin potrošnikov mobilnih telefonov pa pokaže, da treh razsežnosti novega ni mogoče obravnavati kot izključujoče se ali ločene, temveč kot vzajemno povezane entitete.
This paper deals with the social structures and processes that enable Internet-based group communication spaces to develop from social aggregates to a social form also known as an online community. ...The paper focuses on three anchors of online communities – social cohesion, trust and participation – which underlie community reproduction and sustainability and, at the same time, are sources of knowledge, social relationships and identification for their members. The impact of regulation and self-presentation processes on three anchoring elements in online communities is considered. Drawing on the conceptual discussion, an explanatory model is proposed that establishes the dependency of the anchoring elements on administrator decisions and the availability of regulation and self-presentation processes. The paper presents an exhaustive operationalisation of factors at the level of community characteristics that stem from administrative decisions and result from social interactional dynamics within an online community. The results of multiple regression analyses carried out on a sample of 61 Slovenian web forums suggest that social cohesion, trust and participation in online communities are mostly influenced by social structures that emerge from group interactional dynamics and to a lesser extent by administrative decisions, which may also give rise to undesired latent consequences.
PDF
