Prispevek sloni na rezultatih in ugotovitvah Ciljnega raziskovalnega programa Povezovanje kriterijev in ukrepov za doseganje trajnostnega prostorskega razvoja mest in drugih naselij v širšem mestnem ...prostoru. Cilj članka je izpostaviti najznačilnejše procese v prostorskem razvoju slovenskih mest in obmestij in opozoriti na neskladja med cilji ter usmeritvami slovenske prostorske politike in prostorskega načrtovanja ter dejanskim prostorskim razvojem. Poskušali smo navesti tudi nekatere razloge za relativno neuspešno implementacijo evropskih in nacionalnih usmeritev in ciljev prostorske politike na lokalnem (občinskem) nivoju.
Prispevek prinaša rezultate analize spreminjanja števila prebivalstva in sočasnega prostorskega razvoja naselij južnega dela Ljubljanske urbane regije, ki smo ga opredelili kot območje občin ...Borovnica, Brezovica, Log-Dragomer, Ig in Škofljica. To območje vključuje ožje suburbanizirano obmestje, širše obmestje in podeželska naselja. Želeli smo ugotoviti, ali se dinamika spreminjanja števila prebivalstva in prostorski razvoj naselij razlikujeta. Zanimalo nas je tudi, ali je v primerjavi z obdobjem pred letom 2002 prišlo do pomembnejših sprememb v gibanju in težnjah spreminjanja števila prebivalstva.
Slavljenca dr. Mirka Paka, ki je 12. novembra 2016 dopolnil osemdeset let, širši geografski javnosti verjetno ni potrebno podrobno predstavljati. S svojim pedagoškim, znanstveno-raziskovalnim, ...strokovnim in društvenim delovanjem se je uveljavil kot eden vodilnih slovenskih urbanih, socialnih in regionalnih geografov. Odlikuje se z izjemno bogato bibliografijo in mednarodno znanstveno-raziskovalno dejavnostjo. Njegov znanstveni opus obsega več kot 150 znanstvenih razprav, predvsem s področja urbane, socialne in regionalne geografije.
Osnovna značilnost, po kateri se soseska Murgle razlikuje od preostalih stanovanjskih območij v Ljubljani, je njena edinstvena urbanistična zasnova, ki izhaja iz tradicije skandinavskega urbanizma. ...Glavni namen prispevka je ocena zadovoljstva stanovalcev s kakovostjo bivalnega okolja 50 let po nastanku soseske. Poleg tega smo preučili postopno prostorsko, urbanistično in socialno preobrazbo soseske skozi čas. Na osnovi anketiranja prebivalstva smo ugotovili, da je soseska kljub številnim nedovoljenim posegom, ki niso skladni z osnovnim urbanističnim konceptom, zadržala visoko kakovost bivalnega okolja.
Osnovni cilj prispevka je evidentiranje, analiza in vrednotenje temeljnih značilnosti in najnovejših procesov v prostorskem razvoju na primeru mesta Ljubljana z vidika trajnostnega prostorskega ...razvoja mest. V prvem delu so navedena temeljna teoretska izhodišča in koncepti trajnostnega prostorskega razvoja mest ter usmeritve, cilji in ukrepi na področju prostorskega razvoja mest, ki jih predvidevajo dokumenti slovenske prostorske politike. Podrobneje je predstavljeno stanje, trendi in procesi v prostorskem razvoju Ljubljane po posameznih izbranih področjih: notranji razvoj mesta, degradirana urbana območja, območja razpršene poselitve, funkcijska preobrazba in racionalna rabazemljišč ter stanovanjska območja.
The paper is analysing spatial and population development of settlements in Ljubljana Urban Region after 2002. On the basis of population change we determined the main urbanisation processes in the ...region. To the end of 1970s fast population growth was due to immigration from rural parts of Slovenia and the rest of Yugoslavia. In the 1980s and 1990s deconcentration of population within the region with intense suburbanisation were the main processes. After 2002 the fastest population growth was in in the rural hinterland. Dispersed settlement pattern with all negative implications of urban sprawl is thus characteristic.
The paper is analysing spatial and population development of settlements in Ljubljana Urban Region after 2002. On the basis of population change we determined the main urbanisation processes in the ...region. To the end of 1970s fast population growth was due to immigration from rural parts of Slovenia and the rest of Yugoslavia. In the 1980s and 1990s deconcentration of population within the region with intense suburbanisation were the main processes. After 2002 the fastest population growth was in in the rural hinterland. Dispersed settlement pattern with all negative implications of urban sprawl is thus characteristic.
PDF
